“Pesmi so bistvena vsebina ‘žegna’, poleg tega pa je živa pevska tradicija zelo značilna za Ukve. Zato smo se odločili, da žegen predstavimo prav skozi pesmi.” Tako je povedala etnologinja Mojca Ravnik v soboto, 21. julija, na predstavitvi dokumentarnega filma “Pesmi na Žegnanju v Ukvah – Canzoni alla Sagra di Ugovizza”, ki so ga prav v soboto premierno predvajali v večnamenski dvorani v nekdanji ukovški mlekarni.
Film je rezultat večletne raziskave Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani oziroma snemanj tega vaškega praznovanja, na katerem lepo prihaja do izraza živo izročilo cerkvenega, ljudskega in zborovskega petja in pri katerem aktivno sodelujejo starejši in mlajši Ukljani in se tradicija prenaša iz generacije v generacijo. Žegen so prvič snemali leta 2006, ker pa so bila takrat v vasi številna gradbišča, ker so jo obnavljali po uničujoči poplavi iz leta 2003 (med drugim tudi cerkev tedaj ni bila uporabna), so se odločili, da se bodo v Ukve vračali in snemali žegen, dokler ne bo vas obnovljena. Tako so se v Kanalsko dolino odpravili kar štirikrat, da so nato leta 2009 posneli tudi žegen z mašo v obnovljeni cerkvi.
Iz te raziskave je nato najprej nastala knjiga “Na žegen! Žegnanje in drugi prazniki z rekruti v Ukvah v Kanalski dolini”, katere avtorica je prav Ravnikova in je izšla leta 2015. Ker pa so s sodelavci z Inštituta za slovensko narodopisje zbrali ogromno filmskega gradiva (za posnetke so poskrbeli Miha Peče, Naško Križnar in Sašo Kuharič), se je kmalu porodila ideja, da bi o tem pripravili tudi dokumentarec. Zbrane posnetke in intervjuje – bilo jih je toliko, da je bilo takoj jasno, da zanje ne bo prostora v enem samem filmu – je nato obdelal in montiral Miha Peče, celotno gradivo pa bodo vsekakor ohranili v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani.
Pri pripravi filma pa so se znašli tudi pred dilemo, če vanj vključiti čim več pesmi ali njihov izbor. Odločili so se za drugo možnost, ker so se zavedali dragocenosti spontanega dogajanja in so želeli, da se vidi in sliši pevce od začetka do konca pesmi. Ko so izbirali pesmi, pa so se posvetovali z domačini.
Ravnikova je še poudarila, da je izredno vesela, da lahko dokumentarec premierno predvajajo prav na predvečer praznika Sv. Jakoba, torej ukovškega žegna, ob tem pa je dodala, da upa, da bo film lep spomin za Ukljane in vse, ki cenijo kulturno dediščino Ukev in Kanalske doline. Ob tem pa se je za pomoč in gostoljubnost zahvalila vsem domačinom, ki so z njimi sodelovali, posebej pa vodji krajevnega cerkvenega pevskega zbora Oswaldu Errathu, Rudiju Bartalothu in Sks Planika, Anni Wedam, ki je poskrbela za prevod v italijanščino, in Združenju don Mario Cernet.
Večer se je zaključil z ogledom filma, ki je številnim prisotnim v dvorani obudil spomine na tista leta, tako da so ga spremljali z živim zanimanjem. Na dokumentarcu, ki se začne s predstavitvijo zgodovinskega in kulturnega konteksta Kanalske doline in Ukev, se za vsa štiri leta lepo vidijo vse faze tega praznovanja, od maše, ki je bila prva tri leta v zasilnih prostorih (prvič v šotoru, nato pa v dvorani nad sirarno) do sprevoda po ulicah z godbo in s postanki pred različnimi gostilnami, konto (petjem moških v krogu) ter zaključno zabavo z bendom in plesom. Film izpostavlja tudi vlogo, ki jo imajo pri tem praznovanju in še pri drugih običajih rekruti (osemnajstletniki), predvsem pa pomen konte kot vezne niti celotnega dogajanja.