V Reziji so v soboto, 2. aprila, javnosti prvič uradno predstavili najdbe in izsledke raziskovanj na arheološkem najdišču na Gradu (ta-na Rado) nad Solbico. Pobudo za ta pomemben projekt, s katerim so prišli do pomembnih spoznanj, kar zadeva zgodovino Rezije, je dal Muzej rezijanskih ljudi.
Rezija je znana po svoji bogati kulturni dediščini, katere pomemben del je ustno izročilo. In prav ena od teh zgodb, tista o Knezu z Gradu in njegovem sinu, je bila povod za začetek raziskav nad Solbico. Da je bilo nekoč tam utrjeno gradišče, sicer omenja tudi rokopis iz 17. stoletja. V treh letih – delo je bilo opravljeno med letoma 2018 in 2021 – so na dan privlekli ostanke skoraj celotnega zunanjega zidu utrjenega gradišča, kovance, dele amfore, okrasne in druge predmete, s katerimi so marsikaj izvedeli o življenju v gradišču nad Solbico, ki je najprej nastalo v vojaške namene (med 3. in 4. stoletjem), kasneje pa se je razvilo v pravo naselbino.
Pod znanstvenim vodstvom Nadzorništva za arheologijo, spomeniško varstvo in krajino FJK je na terenu s strokovnjaki in s častnim inšpektorjem deželnega SABAP Giovannijem Carlom Fiappom sodelovala ekipa, ki so jo sestavljali sodelavci Muzeja, prostovoljci združenja ViviStolvizza in Skupine za zgodovinske raziskave Aghe di Poç. Arheološke raziskave so izvedli v okviru projekta ‘Tradizione viva – Žïwa nawada. Pesmi in legende doline Rezije’, ki ga je podprla Dežela FJK in s tem tudi dejansko omogočila, da so ambiciozno delo tudi uspešno zaključili.
Zdaj ko je raziskovalno delo opravljeno, je pa prišel as za širjenje izsledkov arheoloških raziskav in njihovo promocijo. To je tudi cilj razstave, ki bo v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici na ogled vsaj do septembra 2023 in so jo uradno odprli prav 2. aprila. Razstavo spremlja tudi dvojezični katalog. Publikacija predstavlja rezultate arheoloških raziskav, najdbe in glavne ugotovitve o življenju v Reziji v poznorimskem obdobju med 3. in 4. stoletjem in v zgodnjem srednjem veku med 6. in 7. stoletjem, predvsem pa veliko delo, ki so ga opravili na najdišču, ki se nahaja na 1083 m nadmorske višine in do katerega ne vodi nobena dovozna cesta.
Prav tako lahko javnost marsikaj zanimivega izve iz dokumentarca “Ta-na Rado. Tra leggenda e realtà. Alla scoperta di un sito archeologico in Val Resia” (avtor je Andrea Marmai, objavili pa ga bodo na YouTubu), ki se začne s pravljico, ki je spodbudila arheološke raziskave na območju, za katerega zdaj vemo, da je bila pomembna strateška točka.
Več v tiskani izdaji Novega Matajurja, ki je izšla 7. aprila