potres-gor-barnas“Tisto vičer san dvakrat tvegal življenje. Parvič v Vidnu, kar se je stresla zemja ob 21-ih an san biu v adni piceriji, zbežal smo skuoz okno, pa tam na dvorišču so padala korca. Te drug krat pa tle v Ažli, buj pozno okuol enih ponoč, kar san šu okuole po vaseh za pogledat, ki za adno škodo je biu nardiu potres an adan kos od adne striehe je padu glih kak meter pred muojo makino“. Tuole je med drugim poviedu Firmino Marinig, kar je 14. maja Študijski center Nediža odpru razstavo ‘Sred vasi_Trenutni izseki spreminjanja’, ki tam v hramu blizu cierkve, kjer je biu ankrat bar, kaže na mizicah an kup spominov tistih, ki so doživiel tist hud potres 6. maja 1976. Na stenah so pa obiešene fotografije vsieh vasnjanov, ki so poviedal suojo zgodbo raziskovalcem Nediže. Fotografije je nardila mlada umetnica Irene Lazzarin. Na otvoritvi je o telem projektu Nediže guorila (tud po sloviensko) Michela Predan. Poviedala je, de gre za tri razstave (te druge so ‘Riba Faronika’ v Beneški galeriji v Špietru an drugi del zbirke ‘Trenutni izseki spreminjanja’ v Gorenjim Barnasu), an de so takuo želiel parkazat, kaj je tenčas ratalo an kuo se je spremenilo takrat življenje an podoba vasi po dolinah. Zahvalila je lastnika stavbe, ki je dau prestore, fotografinjo, ki je slikala vasnjane, an vse tiste, ki so dielal, de bi napravli telo razstavo, predvsien Mariogiulio Pagon an Alvara Petričiča. Tud župan Špietra Mariano Zufferli je pozdravu an zahvalu center Nediže za tel pomemben projekt. Zadnji je guoriu Marinig, ki je poviedu suoje spomine tistega dne. Biu je v Vidnu, zak glih tist dan je biu na sestanku, kjer so se paračaval na volitve, ki so muorle bit v kratkem. Kar so čul potres, so bli v adni piceriji an potle ki so se rešil, so vidli, kuo se je hitro vse napunilo z ambulancami (rešilci), prestrašenimi ljudmi, policijo, karabinierji an kolonami sudadu. Kar je utegnu prit do makine, se je uarnu damu v Nediške doline an je vidu, de nie bluo puno škode an njega mama je bla atu varna. Vzeu je makino an s parjatelji je šu gledat, dost škode je bluo okuol po dolinah. Vasi so ble prazne, skor vsi so bli že zbežal na travnike. Na srečo tle v Nediških dolinah nie bluo martvih, samuo adna žena je bla ranjena, pa ne huduo. Marinig, ki je biu tenčas svetovalec opozicije (župan je biu Corredig) je tud poviedu, de so vsi kupe sodeloval v te parvih trenutkih an tud za obnovit poškodovane stavbe v naslednjih lietih. Sudadi so pomagal hitro an v vsaki vasi je bla adna skupina ljudi, ki je skarbiela za porazdelit hrano an tiste, kar so ljudje potreboval, kar so bli v taborih. Hiše an stavbe pa so postrojil z lieti an veliko odgovornost so imiele par obnovi pru Občine. Marinig je jau, de je tle vse šlo dobro, an de pruzapru tiste hiše, ki so ble stare, so imiele tud potriebo bit postrojene. “Tuole lahko porečen, zak tle nie obedan umaru. Pa drugod je blo puno upravitelju, ki so an zarad tistih odgovornosti potle zboliel an celuo umarli”.