“Glasba ima tu povezovalno moč predvsem za mlade in s svojim univerzalnim jezikom daje možnost, da se odprejo navzven in da uveljavijo našo identiteto“. S temi besedami je deželna predsednica Glasbene matice Milena Padovan poudarila pomen 40-letnega delovanja ustanove v Benečiji. Na
osrednji slovesnosti, ki je bila v soboto v nabito polni večnamenski dvorani v Špetru (prireditve so se udeležili tudi vsi župani sedmih občin Nadiških dolin in predsednika SKGZ Rudi Pavšič oziroma SSO Walter Bandelj), je Padovanova spomnila, kako je šola rasla in širila svoje delovanje iz Nadiških v
Kanalsko in nato še v Tersko dolino, v bodoče pa namerava doseči še Rezijo. Glasbena matica pa je odlične rezultate dosegle s pomočjo tesnega sodelovanja z dvojezično šolo Pavla Petričiča in s slovenskimi društvi, ki so tu znala preseči ideološke razlike, kar predstavlja model delovanja za celotno
deželo.
Na špetrskem odru so o vlogi glasbene šole v Benečiji spregovorili tudi ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, župan Špetra Mariano Zufferli in predstavnik Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Robert Kojc. Posebej pa so se zahvalili tudi Živi Gruden, ki je bila med ustanovitelji podružnice v Nadiških dolinah in prva ravnateljica dvojezične šole v Špetru. “Danes je glasbena šola večja in veliko bolj uspešna, kot smo mislili takrat, ko smo organizirali popoldanski glasbeni pouk v slovenščini na koncu sedemdesetih let,” je zadovoljno povedala Grudnova.
Po inštitucionalnem delu so učitelji in učenci Glasbene matice prvič uprizorili glasbeno predstavo ‘Skrivnost dvieh bregi’, na podlagi metaforične pravljice o sporu med Matajurjem in Krnom (njuno kreganje je metafora za nasprotovanja, ki jih je povzročila državna meja), ki jo je napisala Luisa Battistig. V predstavi, ki jo je režirala Elisabetta Gustini, je sodelovalo več kot 60 mladih glasbenikov in pevcev.
Izvirno glasbo za to predstavo pa so napisali Franko Reja, Nina Klaut, Jean Markič, Fabio Feruglio in Davide Tomasetig, ki so poskrbeli za res presenetljivo mešanico klasične, jazz in bolj sodobne vrste glasbe. Z vstavki klasične glasbe in beneškimi ‘ramonikami’ pa nam je glasbena pravljica
ponudila celovit pogled na to, kar predstavlja Glasbena matica danes za Benečijo: mladi glasbeniki danes namreč na tem območju ohranjajo zgodovino in korenine in omogočajo, da se “Krn in Matajur spet pogovarjata in da med njima prevladuje prijateljstvo.”