Trikratni dobitnik nagrade kresnik Goran Vojnović je v nedeljo, 20. maja, v Gorici v okviru festivala èStoria predstavil italijanski prevod svojega romana ‘Jugoslavija, moja dežela’. Protagonist knjige je Vladan, ki preko interneta ugotovi, da je njegov oče, nekdanji oficir Jugoslovanske ljudske armade, živ in ga iščejo zaradi vojnih zločinov, ki so se zgodili v času vojne v nekdanji Jugoslaviji. “Tem, kot sta življenje na Fužinah in vojna v bivši Jugoslaviji, nisem izbiral, so me same našle. Vesel bi bil, če bi res imel tak nos, da bi znal zavohati teme, ki bi bile privlačne za bralce,” je priznal Goran Vojnović, mladi (rojen leta 1980), a že priznani slovenski pisatelj, med predstavitvijo v Gorici. “V teh knjigah pišem v bistvu o tem, kar se je dogajalo meni in moji družini.”
Pisatelj, ki je tudi filmski in televizijski režiser, scenarist in kolumnist, je nato dodal, da se je na ta roman pripravljal od svojega enajstega leta, saj so “takrat pri nas prižgali televizor in s tistimi podobami so v moj svet vstopile teme kot vojna, oboroženi spopadi, etnična čiščenja, bombardiranja… Vse to je istočano vstopilo in nadaljnjih petnajst, dvajset let ni več izstopilo.”
Vojnović je spregovoril tudi o jeziku oziroma jezikih, ki jih uporablja v svojih knjigah – predvsem v romanu ‘Čefurji raus’ -, to se pravi o tisti mešanici slovenščine, hrvaščine, bosanščine in srbščine. “Počutim sem dvojezičnega,” je povedal, “in ne dojemam možnosti, da bi se izražal v enem samem jeziku. Zelo dobro obvladam slovenski jezik, obstaja pa v meni manjši del, ki potrebuje drugačen jezik, da se izraža. Nekajkrat sem pisal tudi v srbohrvaščini in tako ugotovil, da sem, ko pišem v drugem jeziku, tudi drugačen pisatelj.”