isk-16Inštitut za slovensko kulturo, ki slavi letos desetletnico svojega delovanja, bo odslej vodil Giorgio Banchig, podpredsednica pa bo Živa Gruden. Tako so sklenili člani novega odbora prejšnji teden na svoji prvi seji (spet se bodo sestali tudi danes, 11. maja), med katero so se tudi uradno zahvalili bivši predsednici Bruni Dorbolò za pomembno delo, ki ga je opravila v teh desetih letih. Inštitut za slovensko kulturo je namreč nastal leta 2006, kot je spomnil novi predsednik Giorgio Banchig, na pobudo slovenskih kulturnih društev, potem ko so se njihovi predstavniki udeležili srečanja na Koroškem in ocenili, da bi bilo koristno imeti ustanovo, ki bi povezovala vse ali skoraj vse slovenske organizacije v videnski pokrajini, od Kanalske doline in Rezije, vse do Terske, Karnajske in Nadiških dolin. “Naš cilj je bil zvišati nivo delovanja in združiti moči. Mislim, da smo to tudi dosegli. Inštitut za slovensko kulturo je bil izredno dejaven in je postal prava in trdna referenčna točka za vse Slovence, ki živimo v videnski pokrajini.” “Med najbolj pomembne pridobitve za našo skupnost pa sodi nedvomno multimedijski center SMO v Špetru. Z njim smo pokazali, kaj vse znamo delati, na dan je prišel naš potencial, uveljavili smo naša znanja in rezultat je res odličen. To potrjujejo vsi, ki so v teh letih obiskali naš center, si ogledali ‘postaje’, ki predstavljajo našo zgodovino, jezik, okolje, skratka na splošno kulturno bogastvo, ki ga imamo Slovenci na Videnskem.” Kako si pa zamišljate prihodnost Inštituta? “Kot sem povedal že na občnem zboru, se bomo morali potruditi, da pritegnemo čim več mladih. Povprečna starost udeležencev občnega zbora je bila namreč visoka. Če pa hočemo, da ISK živi in razširi svoje delovanje tudi na druga področja, je nujno sodelovanje mladih. Ti morajo povedati, česa si želijo in iznesti svoje predloge, drugače bomo ostali zaprti v svoj svet. ISK je sicer tudi doslej namenjal veliko pozornosti mladim. Zavzemal se je za to, da bi obiskovali tečaje slovenščine v Ljubljani, nekaj tečajev slovenščine pa je organiziral tudi sam.” Vprašanje jezika in slovenske identitete je na Videnskem še vedno občuteno. Pred leti je skušal ISK tudi z Beneškimi kulturnimi dnevi poglobiti te teme. “Prvi ciklus je bil prav zato namenjen jeziku in odnosu med slovenskim jezikom in našimi narečji. Ta srečanja so bila zelo koristna, pa čeprav se še vedno pojavljajo tiste čudne teorije, po katerih naj naši krajevni govori ne bi bili slovenski. Jasno je, da imajo naša narečja svoje korenine v slovenskem jeziku, in tudi na Beneških kulturnih dnevih je to prišlo do izraza. Nato pa smo imeli dva cikla srečanj o zgodovini, ker smo skušali povezati zgodovino Benečije in bližnje Slovenije, da bi razumeli, kaj imamo skupnega. Zato smo vedno gostili slovenskega in italijanskega zgodovinarja, da smo lahko primerjali, kaj se je dogajalo v določenih obdobjih na eni in na drugi strani ter ugotovili, kako so tu pri nas sploh nastale te ‘umetne meje’, ki so jih potegnili po naših gorah in ki so zaradi političnih pritiskov in vojn postale tisti ‘prekleti konfin’, ki smo ga zrušili leta 2007.” ISK je v teh letih skrbel tudi za turistično promocijo. Nameravate s tem delom nadaljevati? “Sam se na to področje ne spoznam, so pa drugi člani odbora že začeli delati na tem in bodo pomislili, kako bi čim boljše promovirali naš center SMO in ves teritorij, na katerem delujemo. Nujno je namreč, da se posvetimo tudi marketinškemu vidiku in skušamo k nam privabiti čim več ljudi.” Za vse to pa so neobhodno potrebna finančna sredstva… “Priznati moramo, da sta nam Dežela in tudi Slovenija veliko pomagali, ko je šlo za projekt Jezik_Lingua in pri preureditvi prostorov našega centra. Kar zadeva naše redno delovanje in druge pobude, pa nismo bili deležni enake pozornosti, saj na nas še vedno gledajo kot na neko manjšo ustanove. Zavihati si bomo morali rokave, da bo odslej drugače, tudi zato, da bo lahko SMO redno odprt.”