Danes, 24. maja, bo v Špetru občni zbor Inštituta za slovensko kulturo. Njegov predsednik je Giorgio Banchig, vsestranski družbeno-kulturni delavec in naš novinarski kolega. V zadnji številki Novega Matajurja (22. maja) smo objavili daljši intervju s predsednikom ISK, ki je za naš tednik spregovoril tudi o stanju v Benečiji in prihodnosti teh krajev in naše skupnosti na Videnskem. Spodaj vam v branje ponujamo del pogovora.
Kakšna je vaša ocena opravljenega dela v zadnjem mandatu?
“Ocena je zelo pozitivna z več vidikov: utrdili smo prisotnost in delovanje Inštituta povsod, kjer živi slovenska manjšina na Videnskem, zaključili smo projekt »Mi smo tu« za promocijo kulturnega turizma, razširili smo sodelovanje s kulturnimi in turističnimi ustanovami iz Gornjega Posočja, z raznovrstnimi dogodki smo odprli vrata Slovenskega multimedialnega okna – SMO širši javnosti in domačim upraviteljem, z uspehom smo v dejavnosti ISK vključili ustanove in podjetnike, ki delajo na gastronomskem in turističnem področju. S tem je Inštitut za slovensko kulturo postal aktiven dejavnik vsestranskega razvoja našega teritorija.”
Inštitut je nastal z namenom, da promovira in vrednoti jezik, zgodovino, kulturo in identiteto slovenske skupnosti na Videnskem. Bi omenili nekaj njegovih odmevnejših dejavnosti in načrtov za naslednje obdobje?
“Če se je posrečena formula Beneških kulturnih dnevov postopoma izčrpala, smo jih nadomestili s tematskimi posveti in predavanji o domači zgodovini, na primer ob 40-letnici potresa, ob 150-letnici priključitve Benečije in Rezije h kraljevini Italiji, o železni zavesi ter hladni vojni. Organizirali smo predstavitve knjig in srečanja o domačih običajih, navadah ter kulinariki. Vse to smo največkrat izpeljali v sodelovanju z domačimi kulturnimi društvi, ki so naše članice. Inštitut so namreč ustanovila prav društva, ki delujejo v Kanalski dolini, Reziji, Terskih in Nadiških dolinah. In prav z njihovo pomočjo smo uspešno zaključili triletni projekt »Mi smo tu« in seveda računamo na njihovo podporo tudi pri ustvarjanju etnološkega muzeja v prostorih na sedežu bivše gorske skupnosti v Špetru, ki so namenjeni temu projektu.”
Vi ste novinar, avtor predvsem zgodovinskih knjig in družbeno-politični delavec. Bili ste pokrajinski predsednik SSO in glavni urednik štirinajstdnevnika Dom. Kako gledate na sedanji položaj Slovencev na Videnskem?
“Če gledam na leta, ko sem začel sodelovati z Domom in se vključil v kulturno življenje Benečije (1977), opažam, da se je stanje naše skupnosti bistveno spremenilo na boljše. Takratno skoraj karbonarsko druženje in delovanje zavednih Slovencev sta danes prerastla v nenadomestljiv in najpomembnejši dejavnik kulturnega in socialnega življenja na vsem teritoriju, kjer živi slovenska manjšina. Temu je botrovalo več dejavnikov: konec hladne vojne, dvojezična šola, zaščitni zakon, domači tisk in delovanje kulturnih društev. Razlika med preteklostjo in sedanjostjo je v tem, da imamo danes v rokah bistvena orodja, da utrdimo svoj obstoj in gradimo svoj razvoj. Naša naloga je, da jih pametno in učinkovito uporabljamo.”
