“Inštitut za slovensko kulturno ima pred seboj velike izzive in programe, za katere upamo, da jih bomo sposobni uresničiti. Po drugi strani se soočamo s težavami, ki zadevajo predvsem nov sistem financiranja slovenskih primarnih ustanov s strani Dežele.” Tako je predsednik ISK Giorgio Banchig orisal stanje edine slovenske primarne organizacije v videnski pokrajini na začetku občnega zbora, ki je bil v sredo, 5. aprila, v Špetru. Na seji Inštituta za slovensko kulturo, ki ima 44 članov – društev, organizacij ali posameznikov –, pa je bil govor predvsem o triletnem programu za razvoj kulturnega turizma.
Gre za projekt, ki ga je Dežela že sprejela in ki izhaja iz želje Inštituta, da bi valorizirali muzej SMO (Slovensko Multimedialno Okno), ki je nastal leta 2013 v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua, obenem pa tudi rezultate čezmejnega projekta ZborZbirk, s katerim so v raznih vaseh Kanalske doline, Rezije, Terskih in Nadiških dolin ovrednotili in promovirali zasebne zbirke kulturne in etnološke dediščine, ki so jih v preteklosti ustvarili domačini. Konvencija med Inštitutom in Deželo predvideva med drugim na tem obmejnem območju različne pobude (tudi didaktične), izdelavo in širjenje promocijskega materiala tudi po spletnih straneh, v vsaki dolini pa bodo zaposlil eno osebo, ki bo na svojem teritoriju sledila izvajanju projekta. Koordinator je Sandro Quaglia, ki je med drugim predsednik kulturnega društva Rozajanski dum iz Rezije. Dežela je za triletni projekt odobrila prispevek v višini 339 tisoč evrov.
Banchig je v nadaljevanju seje izpostavil še sodelovanje med Inštitutom za slovensko kulturo in Fundacijo Poti miru v Posočju iz Kobarida. S pomočjo Fundacije so v muzeju SMO v inštalacijo Atlas vključili tudi kobariško območje. Kar zadeva sam muzej, pa so na občnem zboru posredovali tudi podatek glede števila obiskov. Lani so v njem gostili 47 skupin in približno 1740 ljudi, kar je po mnenju predstavnikov Inštituta za ta kulturni prostor pozitiven rezultat. Cilj Inštituta pa je, da bi SMO vključili v deželno mrežo muzejev.
Na občnem zboru so razpravljali tudi o novem načinu financiranja primarnih ustanov, ki ga je predlagala Dežela. Banchig je bil precej kritičen do nekaterih kriterijev, po katerih naj bi porazdelili del sredstev.
Na koncu je predsednik Inštituta izrazil svoje nezadovoljstvo nad poročanjem o delovanju ISK in slovenskih društev v Benečiji nasploh s strani italijanskih časopisov, predvsem videnskega dnevnika.