“Izkušnje italijanskih vojakov v Zgornjem Posočju bi glede na potek dogodkov lahko najbolj na kratko povzeli s tremi besedami: »zmaga« z zavzetjem Krna v prvem mesecu, »absurd« 28 mesecev bojevanja brez napredovanja in »tragedija«, ki jo je prinesel polom v kobariški bitki”, je napisal kustos Željko Cimprič, avtor razstave Italijanska vojska v Zgornjem Posočju 25.5.1915 – 23.10.1917, ki so jo v soboto, 24. oktobra, slovesno odprli v Kobariškem muzeju in z njo obeležili tudi 25-letnico muzeja.

“Po vojaškem čudežu leta 1917 se je v Kobaridu zgodil drugi čudež leta 1990, ko je skupina bistrih, požrtvovalnih ljudi skoraj iz niča ljudem podarila kulturni hram”, je dejal slavnostni govornik pisatelj Saša Vuga in dodal, da bi morali vklesati v kamen imena Zdravka Likarja, Željka Cimpriča, Vojka Hobiča in Jožeta Srbeca in ga postaviti v Mašerov dvorec.
Kot v vseh dosedanjih razstavah je tudi v letošnji poudarek na bogatem fotografskem gradivu, ki je last muzeja samega, a tudi nekdanjih protagonistov vojne, ki so želeli ohraniti spomin na svoje muke in trpljenje in se, seveda, močno razlikuje od uradnih posnetkov.

Med nje sodi tudi sanitetni stotnik Augusto Witting iz Firenc, ki je vodil vojni bolnišnici v Kobaridu in na Srpenici in imel pravi fotografski dnevnik.
In v tem je verjetno največja vrednost razstave, saj je ni močnejše besede in bolj povedne od posnetkov, ki  prikazujejo tudi navadne vojake, nemogoče razmere, v katerih so vojaki živeli posebno pozimi, delo za utrjevanje položajev, zdravljenje ranjencev in podobno. Slike spremljajo dragoceni drobci spominov vojakov in seveda didaskalije (trijezične), ki opisujejo tudi vojna dogajanja. Letošnja je že tretja razstava posvečena italijanski kraljevski vojski na goratem območju soške fronte.

Razstava je odprta vsak dan od 10. do 17. ure.