Leto 2017 sta v Benečiji zaznamovali dve boleči izgubi: 22. julija je umrl Viljem Černo, 6. avgusta še Bruna Dorbolò.
Oba sta odločilno prispevala k priznanju in razvoju slovenske manjšine na Videnskem, oba sta več kot pol stoletja pogumno, nesebično, vztrajno in učinkovito delovala v okviru slovenskih organizacij in na inštitucionalni ravni, verjela sta v dialog in ga gojila, oba sta bila pesniški duši in nam zapustila tudi na področju besednega ustvarjanja bogato dediščino. Njima je posvečeno prvo poglavje v letošnjem Trinkovem koledarju in več avtorjev osvetljuje njuno delo in vlogo.
Trinkov koledar 2018, ki je kot vsako leto začel svojo pot med bralci na Dnevu emigranta, je šestedeseti po vrsti in sedemindvajseti v režiji kulturnega društva Ivan Trinko.
Vsebinsko je precej razčlenjen in s svojimi sodelavci pokriva tudi letos ves teritorij videnske pokrajine, kjer živi slovenska skupnost, in Posočje. Posebno bogato je poglavje posvečeno krajevnim različicam slovenskega jezika, kar odgovarja želji po vrednotenju krajevnih dialektov in ustvarjalnosti domačih piscev, obenem to nedvomno prispeva k večji vsidranosti zbornika v okolje, kateremu je prvenstveno namenjen.
V poglavju Naša beseda so letos objavili venček narečnih pesmi Mihe Obita, prispevek Claudie Salamant iz Idrijske doline in pripoved Brune Balloch v terskem narečju iz Subida, pravljico Jure Tule v terskem narečju izpod peresa Tipanjčana Luigija Moderiana, ki jo je opremil tudi z ličnimi risbami, ter še nekatera pričevanja o slovenskem Čedadu, ki sta jih zbrali in uredili Margherita Trusgnach in Luisa Cher. V rezijanščini pa Sandro Quaglia zelo podrobno predstavlja zgodovino Pločawe hiše na Solbici, kjer ima svoj sedež novi Muzej rezijanskih ljudi.
Zgodovina, Jezik, Izročilo je naslov osrednjega poglavja koledarja, ki predstavlja nekatere pomenljive strani naše zgodovine ter sedanje dogajanje. Tako Luigia Negro predstavlja komaj pridobljen Muzej rezijanskih ljudi ter moderen in učinkovito poveden arhiv rezijanskih pravljic, Walter Tomada razmišlja o načrtu večjezičnega pouka v Kanalski dolini, Iole Namor ponuja vpogled v prizadevanja večletnega tipanskega župana in predsednika kulturnega društva Naše vasi Elia Berra za ovrednotenje izročila odporništva in slovenske besede v tipanski občini. Renzo Rucli predstavlja lik Valentina Simonittija, čigar stoletnico rojstva bomo beležili letos, Fabio Bonini pa opozarja na nekatere simbole in napise vklesane v kamen, ki jih najdemo v Nadiških dolinah.
Zelo zanimiv je prispevek Jožeta Šušmelja o delu in potovanjih zavezniške razmejitvene komisije po Benečiji, Reziji in Kanalski dolini.
Demokratična fronta Slovencev v Benečiji je tema drugega zanimivega prispevka izpod peresa zgodovinarja Štefana Čoka, ki je v arhivih Narodne in študijske knjižnice v Trstu odkril vrsto podatkov o tej organizacij, o kateri smo doslej le malo vedeli. Z zgodovinarjem Brankom Marušičem se vračamo za pol drugo stoletje nazaj, na obdobje, ko je v naših krajih raziskoval Štefan Kociančič. Poglavje se zaključuje s prispevki Dejana Valentinčiča o beneških izseljencih v Argentini, Mirjam Muženic o drugem knjižnem darilu Benečiji ter s predstavitvijo petedesetletnega plodnega glasbenega ustvarjanja Metoda Bajta in štiridesetletnice Okteta Simon Gregorčič iz Kobarida.
Likovni vložek je letos posvečen slikarskemu delu Ivana Trinka. Objavili so osem originalnih Trinkovih risb, ki jih je novembra lani čedajski inženir Ruggero della Torre poklonil KD Ivan Trinko.
Ob Trinkovem koledarju 2018 je izšla tudi knjiga “Prvi akordi” posvečena štiridesetletnemu delovanju glasbene šole Glasbene matice v Špetru. Avtorica je Živa Gruden, ki je knjigo opremila z zanimivim dokumentarnim gradivom iz arhivov Glasbene matice in Študijskega centra Nediža iz Špetra. Objavljenih je tudi več fotografskih posnetkov zlasti iz začetnega obdobja delovanja šole.
Predstavitev obeh publikacij bo, na pobudo KD Ivan Trinko, 1. februarja v Slovenskem kulturnem domu v Špetru s pričetkom ob 18.30. Na večeru bodo sodelovali učenci špetrske Glasbene matice in oktet Simon Gregorčič iz Kobarida.