Kapljice zgodovine in kulture tokrat o beneški družini intelektualcev

Deset let odkrivanj, izmenjav, dialoga in obnavljanja medsebojnega spoštovanja in prijateljstva. To so “Kapljice zgodovine in kulture”, prireditev, ki že od leta 2009 vsako poletje v palači Costantini v Čedadu ponuja zanimiv večer v znamenju kulturnega ustvarjanja in znanja. Vse se je začelo, ko sta se Kulturno društvo Ivan Trinko in družina Costantini, ki sta danes soseda v ulici Ivan Trinko, spraševala o pomenu tedanjega imena ulice, in sicer IX agosto 1509. Sledila so srečanja, ki so bila vedno posvečena dogodkom ali osebam, ki so na tak ali drugačen način zaznamovala zgodovino tega čezmejnega območja v videnski pokrajini.
Letos je izbira pobudnikov, katerim se je pridužilo tudi Kulturno društvo Rečan_Aldo Klodič, padla na rodbino Klodič, družino intelektualcev ob meji.
Po pozdravih predsednice KD Ivan Trinko Jole Namor in predstavnika družine, ki je gostila dogodek, Cesareja Costantinija, sta o Klodičih spregovorila Fabio Bonini in Franco Fornasaro.
Bonini, dolgoletni javni upravitelj in danes sodelavec številnih slovenskih organizacij v Benečiji, je orisal življenje in delo Ivana in Antona Klodiča. Obenem pa je predstavil tudi zgodovinski in družbeni kontekst, v katerem sta živela.
Ivan Klodič, ki se je rodil leta 1828 v vasi Hlodič, je bil matematik, fizik in meteorolog. Leta 1866 je organiziral meteorološko službo Furlanije. Osrednja postaja je bila v Vidnu, služba pa je delovala še v Pordenonu, Tolmeču in Tablji. Kmalu pa se je razvila mreža z desetimi postajami. Ivan Klodič je umrl v Vidnu leta 1989.
Anton Klodič, ki je bil Ivanov nečak, se je rodil v Hlodiču leta 1836. Študiral je teologijo v Gorici, a je pred posvečenjem izstopil iz bogoslovja. Nato je študiral klasično filologijo na Dunaju in po končanem študiju poučeval na gimnazijah v Splitu, Trstu in Gorici. Od leta 1869 do leta 1902 je bil šolski nadzornik najprej za Gorico, kasneje za Istro, Štajersko in za Primorsko. Med drugim je objavil strokovno razpravo o narečjih z naslovom “O narečjih Venecijanskih Slovencev”. Umrl je v Trstu leta 1914.
Franco Fornasaro, čedajski lekarnar, pisatelj in publicist z istrskimi koreninami, pa se je osredotočil na profesorja Egona Klodiča, ki je bil ravnatelj klasičnega liceja v Čedadu (nanj se je spomnila tudi njegova bivša učenka Gilda, žena Giovannija Costantinija) in inženirja Maksa Klodiča, kateremu je Gorenjski muzej posvetil zanimivo razstavo v vagonu vlaka, ki potuje na relaciji Bohinjska Bistrica – Nova Gorica. Slovenski inženir je namreč sodeloval pri gradnji najdaljšega slovenskega predora, ki je sestavni del te železniške povezave. Želja KD Ivan Trinko pa je, da bi vlak in torej razstava prišla tudi do čedajske železniške postaje. Fornasaro je zaključil svoj prispevek s spominom na Alda Klodiča, večletnega kulturnega delavca v Benečiji.
Za glasbeni utrinek pa je nato poskrbel še en predstavnik znamenite družine Klodič, in sicer Davide Klodič, ki je na klavir zaigral svojo skladbo “Zvoki med gorami”.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.