Kulturno društvo Ivan Trinko, najstarejše slovensko prosvetno društvo na Videnskem, s svojim razvejanim delovanjem še naprej uveljavlja slovensko prisotnost v Čedadu, kjer krepi tudi sodelovanje z občinsko upravo, pa tudi širše naokrog in pomembno prispevak k ovrednotenju in širjenju slovenskega jezika in kulture. To je potrdil tudi občni zbor KD Ivan Trinko, ki je bil v sredo, 18. aprila, na društvenem sedežu.
Srečanje je uvedla predsednica Jole Namor, ki je podala obračun dela, ki ga je KD Ivan Trinko opravilo v lanskem letu. Program je bil zelo bogat, tradicionalnim dejavnostim pa so dodali še nekaj novih. Med temi pa je Namorjeva najprej izpostavila uspešno sodelovanje z občinsko upravo oziroma njenim Uradom za slovenski jezik pri projektu “Cividale: po slovensko Čedad”. V sklopu tega projekta, ki ga želijo v bodoče nadgraditi, je nastala tudi nova turistična pot “po slovenskem Čedadu”, ki so jo predstavili tudi v okviru lanskega Slofesta. Vodenega sprehoda po čedajskih ulicah in trgih se je udeležila lepa skupina kulturnih delavcev in drugih obiskovalcev s Tržaškega in Goriškega, dan, ki so ga priredili v sodelovanju z ZSKD, pa se je zaključil s predstavitvijo CD-ja Barskega okteta “Judje dolin”.
KD Ivan Trinko je lani izdalo knjigo “Tala je naša zemja an mi smo nje snuovi”, v kateri je zbrano narečno ustvarjalno delo Brune Dorbolò. Uvedlo je tudi novo dvojezično literarno zbirko Tapù, ki je na Postaji Topolove nadomestilo prejšnjo zbirko Koderjana. Prva knjiga, ki so jo izdali v okviru tega novega projekta, je esej “Balkan. Zapiski za žensko zgodbo” Angela Florama. Ob Trinkovem koledarju pa so pripravili tudi posebno prilogo “Prvi akordi. 40 let šole Glasbene matice v Špetru”.
Tradicionalna razstava, s katero čedajskemu občinstvu predstavljajo slovenske umetnike, je bila lani posvečena fotografu Mariu Magajni, v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo in Beneško galerijo pa so izbor Magajnovih fotografij, posnetih v Benečiji, predstavili v Špetru.
Pomembno novost predstavlja tudi projekt “Benečani berejo” v okviru delovanja knjižnice KD Ivan Trinko. Vanj so vključili skupino univerzitetnih študentov in jih spodbudili k branju domače literature, da bi s tem poglobili poznavanje problematike Slovencev na Videnskem oziroma njihove zgodovine, narečne ustvarjalnosti, vprašanja dvojezičnosti, pa tudi odnosa med narečjem in knjižnim jezikom.
Na občnem zboru pa je predsednica KD Ivan Trinko Jole Namor spregovorila tudi o naslednjih načrtih. Tako bo slovensko društvo sodelovalo pri organizaciji nočnega branja v Vidnu, s katerim bodo predstavili deset slovenskih pesnikov in pesnic. Njihove pesmi bosta brala Antonella Bukovaz in Maurizio Mattiuzza. Kot je postala že navada, bo v povezavi z Mittelfestom tudi literarno srečanje Mittelibro, letošnje Kapljice zgodovine in kulture pa nameravajo posvetiti rodbini Klodič, katere predstavnika sta tudi Egon Klodič, ki je bil tudi ravnatelj klasičnega liceja v Čedadu, in inženir Maks Klodič. Njemu je posvečena razstava, ki jo je Gorenjski muzej uredil v vagonu vlaka, ki potuje na relaciji Bohinjska Bistrica – Nova Gorica. Slovenski inženir, ki je bil po rodu iz Benečije, je namreč sodeloval pri gradnji najdaljšega slovenskega predora, ki je sestavni del te železniške povezave. Večji del te razstave, ki bo vsekakor v Nadiških dolinah (v Grmeku) na ogled na pobudo KD Rečan_Aldo Klodič od 23. junija, namerava KD Ivan Trinko ponuditi tudi obiskovalcem v Čedadu, in sicer v sodelovanju s podjetjem FUC-Società Ferrovie Udine Cividale (Železnice Viden Čedad).
Kar zadeva izdajateljsko dejavnost, je Namorjeva napovedala izid druge knjige pripovedi Brune Balloch. Z njo bodo ovrednotili slovenska narečja iz vasi, kot so Subid, Plestišča, Prosnid, Tipana in Terska dolina nasploh.
KD Ivan Trinko pa želi v sodelovanju z založbo Beletrina obeležiti tudi Cankarjevo leto (letos mineva namreč sto let od smrti največjega slovenskega pisatelja). Program je še nedorečen, pri društvu pa bi radi v ta projekt vključili špetrsko dvojezično šolo.
V sklopu programa za mlade “Benečani berejo” nameravajo v sodelovanju s Slorijem prirediti tudi tematska srečanja o slovenskem jeziku in o pomenu njegove rabe in njegovega uveljavljanja.
Pomemben doprinos k širjenju poznavanja, ne samo KD Ivan Trinko, temveč tudi drugih slovenskih društev, pa daje spletni portal Kries (www.kries.it), za katerega želijo, da bi postal tudi neke vrste zgodovinski arhiv delovanja slovenske skupnosti na Videnskem.