kriessplet‘Kries’ je pomembna kulturna dediščina, ki povezuje vse kraje v Benečiji; je središče doma, je ogenj, ki pa ga mora nekdo kuriti. Vsakodnevno delovanje in ustvarjanje slovenskih kulturnih društev videnske pokrajine ter bogato kulturno izročilo bo odslej povezovalo in vrednotilo Kulturno društvo Ivan Trinko s pomočjo spletnega portala, ki se imenuje prav Kries (www.kries.it). Prenovljeni in nadgrajeni portal je rezultat posebnega projekta KD Ivan Trinko, ki je predvideval tudi digitalizacijo vseh številk Trinkovega koledarja in časopisov Matajur ter Novi Matajur, je na njegovi predstavitvi v sredo, 22. junija v Čedadu povedala predsednica društva Iole Namor. Projekt, ki so ga zaključili maja (od vsega začetka je za njegovo izpeljavo skrbela Lucia Trusgnach, v zadnjem obdobju pa Margherita Trusgnach), je bil vreden 36.700 evrov in ga je financirala Dežela Furlanija-Julijska krajina s sredstvi iz posebnega sklada v višini 739 tisoč evrov, ki je bil namenjen dejavnostim za ovrednotenje zgodovinske in kulturne dediščine Slovencev v Italiji. Digitalizirane publikacije zdaj hranijo v digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si), dostop do njih pa je mogoč tudi preko portala Kries. “Želeli smo omogočiti vsem dostop do teh publikacij, ki so velika zakladnica zgodovinskega, etnografskega, narečnega in kulturnega gradiva nasploh. Če pomislimo, da je Matajur začel izhajati oktobra 1950, Trinkov koledar pa leta 1953, je očitno, da gre za izjemen vir informacij o naši več kot šestdesetletni zgodovini, o spremembah in razvoju naše skupnosti,” je poudarila Namorjeva. Portal, ki ga je oblikoval Massimo Sbarbaro, neposredno ali posredno (s povezavo na ločeno spletno stran) predstavlja šestnajst slovenskih društev videmske pokrajine in njihovo delovanje tudi s pomočjo bogate multimedijske galerije in publikacij. Obvešča tudi o posameznih prireditvah, ki jih organizirajo ali pri katerih sodelujejo slovenska društva, vključuje pa tudi tri posebne razdelke. “Objavili smo listino o pravicah Slovencev v videmski pokrajini, skupni dokument, ki so ga pripravili po potresu in je še danes zelo aktualen, tako da smo želeli, da ga lahko vsi preberejo. Imamo pa tudi poglavje, ki je posvečeno glavnim osebnostim naše skupnosti, in razdelek Multimedia, ki vsebuje zvočne in filmske posnetke, fotografije s prireditev oziroma različnih dogodkov,” je ponosno zaključila Namorjeva in dodala, da upajo, da bodo v kratkem lahko objavili tudi gradivo deželnega sedeža RAI (čakajo na dovoljenje iz Rima), čeprav na žalost posnetkov iz šestdesetih ali sedemdesetih let nimajo več. Portal in posamezne strani oziroma razdelke pa bodo vsekakor sproti dopolnjevali in nadgrajevali.