Čedajska cerkev S. Maria dei Battuti (Sv. Marija bičanih) je bila v soboto, 24. marca, polna do zadnjega kotička. Več kot sto ljudi – med njimi so bili tudi Rudi Merljak z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, čedajska podžupanja Daniela Bernardi in Zdravko Likar – se je namreč zbralo na uradni predstavitvi projekta “50 liet diela” Centra za kulturne raziskave Bardo oziroma razstave, dvojezične publikacije in CD-ja z naslovom “Eloi, Eloi, lemà sabahtani? Križev pot posvečen Beneškim Slovencem.” Trud vseh, ki so prispevali k uresničitvi tega ambicioznega projekta, je bil tako na najboljši način poplačan, saj je bilo tudi na podlagi odziva prisotnih povsem jasno, da so vsi občudovali končni rezultat njihovega dela.
Kot je povedala predsednica Centra za kulturne raziskave Bardo Luisa Cher, so želeli s projektom “ovrednotiti delovanje Centra, se zahvaliti don Renzu Calligaru za njegovo občutljivost in pomoč slovenski skupnosti v Terski ter Karnajski dolini, in obenem dati večjo vidljivost sicer malo poznanim krajem, kjer živi slovenska jezikovna manjšina.”
Ideja se je porodila, ko je plestiški umetnik Luigi Moderiano po žledolomu, ki je leta 2013 prizadel več vasi v Karnajski dolini, naslikal poseben križev pot s petnajstimi postajami. Igor Cerno je nato projekt razvil: slikam so dodali razmišljanja domačega župnika Calligara, medtem ko je Giorgio Banchig predstavil življenjske zgodbe petnajstih beneških duhovnikov, ki so se na tem območju zavzemali za zaščito slovenskega jezika in kulture ter bili zaradi tega tudi preganjani. Projekt dopolnjujejo še zborovske skladbe, ki jih je sestavil Fabio Feruglio na besedila iz svetega pisma oziroma Viljema Černa.
Naslov projektu “Eloi, Eloi, lemà sabahtani?” je nehote dal pokojni Viljem Černo, eden od ustanoviteljev Centra za kulturne raziskave in njegov dolgoletni predsednik, “ki se je celo življenje boril, da se naš materni jezik, jezik naše zemlje, ne bi izgubil”, je še dodala Luisa Cher, ki je tudi poudarila, da se je treba predvsem pobudnikom Centra zahvaliti, če je danes ozračje v Terski dolini vendarle drugačno.
Viljem Černo na žalost uresničitve tega projekta ni dočakal, plestiški umetnik Luigi Moderiano pa je prepričan, da bi bil z opravljenim delom zadovoljen. Moderiano je razložil, kako ga je presunilo, ko je videl, kaj vse je v Karnajski dolini povzročil žledolom: potres je nekoč uničil vasi, žled pa gozdove. In ker je Jezus nosil lesen križ, je Moderiano takoj pomislil na poseben križev pot, v katerem so v ospredju prav drevesa. Izvirne slike so bile v črnobeli tehniki, ko mu je Igor Cerno predlagal, da bi to vključili v projekt ob 50-letnici Centra za kulturne raziskave, pa se je odločil, da bo svoj križev pot, posvečen Beneškim Slovencem, naslikal v barvah. Vsaka slika tako predstavlja postajo križevega pota in izraža različne občutke, emocije.
Avtor biografij beneških duhovnikov, ki jih lahko preberemo v knjigi, Giorgio Banchig pa je poudaril, kako so vsi prehodili neke vrste križev pot, ko so branili pravice ljudi, da doma in v cerkvi uporabljajo svoj materni jezik, se upirali krivicam in se zavzemali za izboljšanje družbeno-gospodarskega stanja v Benečiji. Zgodbe Jožefa Škura, Jožefa Šimica, Avguština Černetiča, Antona Kufola, Evgenija Dorboloja, Atilija Kormonsa, Angela Špehonje, Artura Blasutta, Jožefa Kramarja, Angela Kračine, Pija Collina, Petra Kera, Tita Kruderja, Alojzija Klinjona in Boža Cuferlija so različne, skupna pa jim je zvestoba do slovenskega jezika in skupnosti, zaradi česar so bili vsi hudo preganjani.
Večer se je zaključil s koncertom, ki sta ga sooblikovala Vokalna skupina Gallina in Barski oktet (umetniška vodja je bila Ana Erčulj), za zvočne efekte je poskrbel Dario Rizzo, medtem ko je recitatorka Ilaria Bergnach občinstvu posredovala misli župnika Renza Calligara.
Razstava bo v Čedadu na ogled do 8. aprila (vsak dan razen v nedeljo, 1. aprila, od 14. do 18. ure), pri izvedbi projekta, ki ga je podprla Dežela FJK, pa so s Centrom za kulturne raziskave Bardo sodelovali še Muzej rezijanskih ljudi, Društvo beneških likovnih umetnikov, Kulturno društvo Ivan Trinko, Zbor Jakobus Gallus, Inštitut za slovensko kulturo in Rafaelova družba.