turizem-posvet-16Je lahko kulturni turizem razvojna priložnost za obmejne kraje v videnski pokrajini, kjer se lahko ponašajo z izredno bogato kulturno dediščino? Na to vprašanje so poskusili odgovoriti v soboto, 4. junija, v Slovenskem kulturnem domu v Špetru. Gostje Inštituta za slovensko kulturo so bili  člani Slovenskega etnološkega društva. SED je namreč ustanovi, ki že deset let povezuje delovanje slovenskih kulturnih društev na Videnskem, da bi slovenska skupnost imela močnejši glas, bila bolj vidna in bi delovala bolj usklajeno ne glede na ozemeljsko razpršenost, lani podelil Murkovo priznanje. Inštitut so nagradili predvsem za njegovo vlogo in “pionirsko delo” v čezmejnem projektu ZborZbirk, s katerim so dejansko ustanovili “razpršeni muzej dediščine in kulture teh krajev”, kot je poudarila Mojca Ravnik, ki je povezovala debatni etnološki večer, ki se ga je med drugim udeležila tudi slovenska generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš. Člani Slovenskega etnološkega društva so si pred tem že ogledali nekaj muzejev, ki so jih uredili v okviru tega tudi razvojno usmerjenega projekta, in bili navdušeni zlasti nad doživetim pripovedovanjem domačinov, ki so z veseljem z gosti delili svoje znanje in zgodbe o zbranih ter razstavljenih predmetih. V Špetru pa so nato imeli možnost slišati, kakšno je stanje v posameznih predelih videnske pokrajine. Novi predsednik Inštituta za slovensko kulturo Giorgio Banchig je po uvodnem pozdravu predsednice SED Anje Serec Hodžar izpostavil predvsem rezultate evropskih projektov ZborZbirk in Jezik_Lingua ter poudaril, da se je ISK vedno zavzemal tudi za družbeno-gospodarski razvoj teritorija, na katerem deluje. Slovenske organizacije so bile namreč od nekdaj na ta vidik zelo pozorne, kar dokazuje tudi vključitev posebnega člena, ki predvideva prispevek za vidensko pokrajino, v zaščitni zakon. In prav s pomočjo teh sredstev bi lahko v naslednjem obdobju okrepili svoje delovanje (z zaposlitvijo ene osebe za vsako dolino), je neuradno napovedal Banchig. Prav pomanjkanje ljudi, ki bi se lahko poklicno ukvarjali s turistično promocijo teh krajev in obenem tudi omogočili reden obisk muzejev, je bila namreč ena izmed težav, ki so jih izpostavili med etnološkim večerom, ko so Luciano Lister (Kanalska dolina), Sandro Quaglia (Rezija), Luisa Cher (Terske doline) in Marina Cernetig (Nadiške doline) spregovorili o dejavnostih slovenskih kulturnih društev in organizacij v različnih dolinah. Na Tromeji, kjer sta aktivna SKS Planika in Združenje don Mario Cernet, ki občasno skrbita tudi za sprejem obiskovalcev in jim lahko zgodovino teh krajev predstavita tudi v slovenščini (zanimivosti je tu dovolj za dvodnevni obisk), je eden od problemov tudi pomanjkljivo sodelovanje med turističnimi organizacijami in manjšinskimi kulturnimi društvi. Novost pa predstavlja interaktivni avdiovizualni vodnik (s pomočjo kod QR) Etnografskega muzeja v Beneški palači v Naborjetu, ki nudi informacije tudi v slovenščini in nemščini. V Reziji sprejemajo slovenske goste, odkar so te kraje spoznali preko Matičetovih Zverinic iz Rezije, v zadnjih petindvajsetih letih pa obiskovalcem nudijo poseben program, za katerega so najprej skrbeli pri ZSKD, nato s pomočjo Parka Julijskih Predalp, zdaj pa v okviru dejavnosti Muzeja rezijanskih ljudi. V Terskih dolinah so v zadnjih letih na novo odprli in obogatili etnografski muzej, za katerega skrbi Center za kulturne raziskave iz Barda, načrtujejo tudi posebno fotografsko razstavo, problem pa je pomanjkanje uslužbenca, ki bi lahko vodil goste in tako omogočil večji obisk teh krajev. Marina Cernetig je predstavila še nekaj rezultatov dela ISK: od prve brošure Mi smo tu do čezmejne karte in istoimenske posebne aplikacije za pametne telefone in čezmejnih projektov. Med najbolj pogostimi partnerji Inštituta v Sloveniji je Fundacija Poti miru v Posočju, ki jo je v soboto v Špetru zastopala Maša Klavora, ki je spregovorila o delovanju te ustanove, ki je z vseh zornih kotov primer zgodbe o uspehu.