gled01staraV lietih 70 po svietu žene su se borile za soje pravice an tud tle po naših dolinah smu želiele stuort čut naš glas, naš pravi materni glas, takuo smo pomisnile se borit za ženske pravice po slovensko.
Pa kuo se stuort poslušat?
Liepa ideja: gledališče!
Gledališče vsi Benečani sarčno jubejo an mi za 8. marca kiek napravemo.
Smu se poguorile go mez kere su te narguorše krivice pruot nam an kuo želejemo jih izbrisat.
Jest san pisala tekst an vsak tiedan san ženan Zveze beneških žen prebierala,vsaka je želiela še kiek doluožt.
Takuo je bla pisana naša parva komedija »Tonina Drejova«, ki jo je Aldo Clodig, naš regišt, pregledu an prestroju.
8. marec se je bližu an mi smo začele letat od doline do doline za ušafat an prestor, kjer igrat. Obedan nas nie teu, tuk nam nieso zalautnil vrata na šobe, su za nam guoril: špotljivke, šleute, marhe an še griš, še slaviš.
Kuraža nam nie manjkala, an kar Bruna je jala: »Muoj brat ima an velik kapanon dol na Čemurje,« smu šle rovno ga motit an prosit, dok nie jou, de ja.
Na 8. marca kapanon se je napunu, vič ku kar mai smu ble misinle, an igra je začela.
Smu bli skor na koncu, kar na žena se mi je parbližala an me jala: »Hod za mano, zak vrata se na odprejo.«  San vstala an šla za njo, na dvie smo gledale odpriet an potiskale, pa nič!
San letiela h Aldonu an ga klicala na pomuoč, sa, na tri smu  potiskal, pa nič!
Aldo je šu klicat gaspodarja kapanona, ki ku vsi je biu takuo zamotjen tu komedijo, de nie druzega vidu.
Sa smu na štier gledal odpriet purton, pa nič!
Kar strah me je stuoru skor obupat, gaspodar je jou: »Du koncu na drugi strani su ne mikene vrata, gren dol an od zuna pogledan, ka je ratalu.«
Je šu an subto potle je odpru purton, pred tekerin smu zastrašeni čakal: »Kajšan je zapru s klošterjan« je jou an poklicu dva parjatelja, za de bojo pred purtonan gledal, de obedan se na parbliža.
Igra je končala, vse kupe smu zapiele piesam »Žene zbudita se«, ki jo je bla Marina Cernetig napisala, an vesele smu pobrale table, ki smu ble napisale pruot tistin, ki su nam bli jal, de ne, an par nogah smu šle pruoti Škrutovemu, kjer smu ušafale vse zaparto. Takuo smu naše table nastavle na placu an šle damu. Tist klošter je ratu naša muoč, zak nam je dokazu, kajšni »vigliacchi« su bli naši naspruotniki.
Drugu lietu, hvala Aldonu Klodiču, smu šle na Liesa an lieta napri vsi komuni su nam odparli vrata, takuo de že vič ku 35 liet za mednarodni dan žena  Beneško gledališče igra po naših dolinah.
Bruna Dorbolò