Kuo so se v dreškem kamunu ženil, lepe bukva s fotografijami an spomini

V petak, 24. setemberja, je društvo Kobilja glava predstavilo v Slovenskem kulturnem domu v Špietre bukva ‘Dreške ojceta’, ki jih je zadruga Most izdala v sodelovanju z Združenjem Blanchini.
Je taka sorta publikacije, kjer so fotografije, ki jih je društvo zbralo an pokazalo dvie lieta od tega na razstavi le s tistim naslovom, dodal so pa puno pričevanj, puno spominu an zgodb ljudi, ki so se v dreškem kamunu ženil, na koncu pa je še zgodovinar Giorgio Banchig napisu zanimivo besedilo go mez navade, ki so povezane s poroko v Benečiji. Na predstavitvi, ki se je je udeležiu an dreški župan Francesco Romanut, je predsednica društva Kobilja glava Luciana Cicigoi poviedala idejo, ki stoji zad za telo publikacijo. So spomini tistih cajtu “ko so bli ljudje, ki so dielal an ahtal sviet, ku sada pravijo vsi, de ga muoramo ahtat. Sada nas je zlo manj, dielamo pa vseglih reči, varjemo naš sviet: je sviet, kjer si se rodiu, an ga čuješ tojega.”
Kupe z bukvi je društvo izdalo tudi turistične pogrinjke (al ‘tavajuče’, kot je po domače jala Emanuela Cicigoi, ki je vičer povezovala). Nardila jih je Lucia Trusgnach Škejcova, ki je poviedala, de ideja je bla narest kiek drugač, nomalo podobno igri an nomalo ilustracijam za otroke. Važno je bluo pozakat tiste reči našega teritorja, ne samuo dreškega, ki mislimo, de jih je uriedno spoznat an iti gledat. Tiel smo, de tela risba zbudi radoviednost človieka, ki sedi za mizo an čaka južno.”
Natuo je Fabio Bonini pokazu nieke posebnosti dreškega teritorja an njega okolice, ki so na ‘tavajuču’ narisane.
Giorgio Banchig je pa go mez bukvi jau, de “je dielo, ki se nie rodilo v glavi adnega človieka, pa v adni skupnosti. Ušafal so se ljudje, so šli če po hišah, zbral so fotografije an pričevanja. Lepuo je tudi, de so nekateri teksti napisani v slovienskem, dreškem dialektu, ki so ga guoril v družinah an po vaseh an so ga do današnjih dni ohranil. Guoril so tel dialekt čeče an puobi za izrazit medsebojno ljubezen.” Banchig je povezu soje besiede s tistimi od Danteja, ki je močnuo obsoju kot izdajalce tiste, ki so rajš imiel forešt izik ku suojega.
Na začetku an na koncu predstavitve pa so lepuo zapiele Dreške čeče, ki na smiejo parmanjkat za tele parložnosti, kjer se pokaže, de je kultura v dreškem kamunu še živa.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.