“Lučice na oknah”, v novi knjigi Brune Balloch dragocene besede v terskem narečju

Kulturno društvo Ivan Trinko je med Slovenskim slavističnim kongresom, ki je prejšnji teden potekal v Vidnu, predstavilo knjigo Brune Balloch ‘Lučice na oknah’. Gre za drugo knjigo pravljic in pripovedk, ki jih je Bruna zbrala in uredila, po zborniku ‘Mlada lipa’, ki ga je društvo izdalo leta 2010.
Tokrat gre za delo, ki vsebuje besedila, ki jih je neutrudna zbirateljica in zapisovalka ljudksega blaga odkrila v območju, ki od domačega Subida sega do Mažerol in Čenebole, vse do Prosnida in Barda. Na predstavitvi je predsednica KD Ivan Trinko Jole Namor najprej opisala zgodovino in delovanje društva in drugih slovenskih kulturnih organizacij na območju videnske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina.
Opozorila je tudi na to, da se je demografska in družbeno-ekonomska slika v naših krajih v tem zadnjem polstoletju bistveno spremenila, gorske vasi se še naprej praznijo, prebivalstvo se stara in danes je slovenska skupnost v tej pokrajini na robu izginotja.
Nato je Namorjeva na kratko predstavila zbornik in njegovo avtorico: “Bruna Balloch nam v tem novem delu ponuja v branje veliko izvirnega ustnega gradiva in nas z njim ponovno opozarja na slovensko ljudsko izročilo, ki je nastalo in se izraža v terskem narečju, v jeziku, ki je bil vseskozi najbolj izpostavljen vplivu italijanščine in furlanščine, ki pa se je ustno prenašal iz roda v rod in je prišel do današnjega časa.”
Dvojezična knjiga vsebuje 172 zgodb, ki so porazdeljene v deset vsebinskih sklopov. Precej skrbno izbrana je tudi oprema knjige, saj fotografije niso dopolnilo knjigi, temveč ponujajo neko paralelno zgodbo, ki ponazarja človeško krajino, v kateri sta se kulturna klima in ustno izročilo razvijala.
Zbornik so uredili profesor videnske univerze Roberto Dapit, dr. Danila Zuljan Kumar, ki je raziskovalka pri ZRC SAZU v Novi Gorici, ter Lucia Trusgnach za Kulturno društvo Ivan Trinko. Dapit se je v spremni besedi v knjigi osredotočil na vsebino raznih besedil. “Iz sedanjega družbenega statusa terskega in drugih sosednjih narečij je razvidno,” piše Dapit, “da mlajše generacije ne obvladajo vseh jezikovnih spretnosti, s katerimi razpolagajo Bruna Balloch in drugi nosilci izročila. Dvojezična izdaja zato bolje odraža jezikovno zmožnost tamkajšnjih govorcev, predvsem pa lahko spodbudi ponovno odkrivanje, obnavljanje in poglabljanje znanja slovenskega jezika, kar je tudi osnovna želja te publikacije”.
O terskem narečju pa piše zelo podrobno Danila Zuljan Kumar, ki tudi spominja na študije, ki so jih o tem narečju pripravili jezikoslovci kot Fran Ramovš, Tine Logar in Pavle Merkù.
Kot je povedala Jole Namor, preden je avtorica Bruna Balloch prebrala zgodbo v terskem narečju, “ je lahko veliko jezikovno bogastvo, ki ga knjiga vsebuje, podlaga za posebne projekte na ravni ohranjanja narečne dediščine, ki jih lahko kulturna društva, krajevne šole oziroma uprave razvijajo tudi s pomočjo finančne podpore, ki jo zagotavlja Dežela Furlanija-Julijska krajina.”

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.