zgodbe-iz“Vidimo se čez eno leto v kinu!” S tem vabilom je koproducent Igor Prinčič (Transmedia) v vasi Lipa pri Špetru zaključil predstavitev filma “Zgodbe iz kostanjevih gozdov”, prvega celovečerca mladega slovenskega režiserja Gregorja Božiča, ki so ga od marca do prejšnjega tedna snemali v Nadiških dolinah. O nastajanju nove italijansko-slovenske koprodukcije (za slovensko stran je producent hiša Nosorogi, ki jo predstavlja Marina Gumzi) sta poleg koproducentov in režiserja spregovorili še igralki Anita Kravos in Giusi Merli. Med glavnimi nastopajočimi v filmu pa je tudi Benečanka Dora Ciccone. Kakovost te čezmejne koprodukcije potrjuje tudi dejstvo, da je bila deležna podpore vseh glavnih evropskih, slovenskih, italijanskih in deželnih filmskih ustanov – na predstavitvi sta bila tudi Federico Poillucci (Film Commission FJK) in Paolo Vidali (Sklad za avdiovizuelne medije FJK) – omeniti pa velja, da gre za drugi slovenski film, ki si je zagotovil tudi financiranje s strani italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in dejavnosti ter turizem.
Podlaga, ki daje filmu strukturo, je drama Rekviem Izraelca Hanoha Levina, katere osnovna ideja izhaja iz treh zgodb Čehova, vse to pa dopolnjujejo še pripovedi iz beneškega ljudskega izročila. Scenarij sta napisala Božič in Gumzijeva, ki sta ga nato še razvila na evropski delavnici EAVE, med samim snemanjem pa sproti integrirala, saj so režiserja večkrat še dodatno navdihnila srečanja z domačini, okolje… “Vsak dan je pomenil odkritje novega zaklada,” je povedal režiser, pri katerem sta tako Kravosova in Merlijeva izpostavili “jasno vizijo in sposobnost, da je združil različne zgodbe in ljudi ter ustvaril neke vrste magično atmosfero”.
Slika je v tem filmu bolj pomembna od same zgodbe, ki je sicer postavljena v sredino 20. stoletja in se odvija v zapuščenih vasicah v Benečiji. Gre pa nekako za pravljico o izoliranosti, osamljenosti in toženju za neuresničenim, do izraza pa prihajajo tudi sanje in magični pogled na svet.
Ena izmed posebnosti filma je to, da se je Božič odločil za snemanje na filmski trak. “To je edini nosilec, na katerem se da vrteti preteklost, poleg tega pa je z njim sika mehkejša, barve lepše, ustvarja pa tudi posebno atmosfero, tako da sem bil že od vsega začetka trdno odločen, da uporabim ta medij,” je povedal slovenski režiser, ki je v Benečiji posnel tudi kratki film “Šuolni iz Trsta”, ki je v bistvu ‘teaser’ za celovečerec.
Bodisi kratkometražni film, s katerim so v Nadiških dolinah že leta 2014 spoznali Božiča in z njim tudi pri celovečercu rade volje sodelovali (v filmu se pojavljajo tudi domačini, kar daje delu poseben pečat, kot so povedali na predstavitvi), bodisi zadnji ambicioznejši projekt sta namreč nastala na podlagi raziskave o ljudskem izročilu, ki jo je sam Božič opravil v Idrijski in Nadiških dolinah ter na območju Kolovrata. (T.G.)