V nedeljo, 26. novembra, se je zaključil 33. slovenski knjižni sejem, na katerem je sodelovalo 115 razstavljavcev, številnim obiskovalcem – po ocenah organizatorjev jih je bilo 35.000, od tega 8 tisoč otrok – pa so ponudili tudi približno 300 spremljevalnih dogodkov. Novost letošnjega sejma sta bila programska sklopa “Najs(t): Branje za boljše stanje!”, ki je bil namenjen najstnikom, in “Ilustratorski kot”. Ta sklop so organizatorji vključili v program letošnjega knjižnega sejma, ker je ta sovpadal s stoletnico prve slovenske slikanice, Levstikovega Martina Krpana s Smrekarjevimi ilustracijami. Močni in samozavestni junak, ki je imel poleg kija in mesarice tudi knjigo, je bil tako tudi simbol letošnjega sejma. Organizatorji se namreč zavedajo, da branje in knjige še nikoli niso bili tako pomembni kot danes, saj oblikujejo ustvarjalne, podjetne in razmišljujoče ljudi. Prav zato postaja razvijanje bralne kulture vse bolj ena od osnovnih nalog sejma, na katerem so letos nadaljevali z dejavnostmi v sklopu nacionalne kampanje “Slovenija bere”.
Med protagonisti slovenskega knjižnega sejma pa so bile tudi tri slovenske založbe v Italiji – Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Goriška Mohorjeva -, ki so v Cankarjevem domu svojo bogato knjižno produkcijo predstavile tudi na njim namenjeni tiskovni konferenci. O zadnjih publikacijah, pa tudi o knjigah, ki so še v tisku, so spregovorile Alina Carli, Martina Kafol, Majda Cibic in Nadia Roncelli. Med novimi izdajami je veliko publikacij za otroke, saj želijo k branju privabiti tudi najmlajše. V povezavi s Slofestom in otroško revijo Galeb pa je nastala knjiga “Na krilih galeba”, ki predstavlja ilustratorje, ki sodelujejo tako z Galebom kot s Pastirčkom. Med temi sta tudi Benečana Luisa in Moreno Tomasetig. Tudi sicer nudijo zamejske založbe predvsem domačim avtorjem možnost, da se uveljavijo, saj bo slovenska skupnost v Italiji živa, dokler bo tudi literarno ustvarjalna. Kot so izpostavili na tiskovni konferenci, pa izdaje zamejskih založb med drugim postavljajo v ospredje “naše ljudi, naš prostor, naše delovanje” in obravnavajo oziroma predstavljajo različne teme, ki so tako ali drugače povezane s Slovenci v Italiji, s prostorom, v katerem živijo, pa tudi z njihovo zgodovino.
Svoje knjižne izdaje pa so zamejske založbe na sejmu promovirale tudi preko posebnih dogodkov, tudi kulinaričnih – program Kulinartfest je že več let stalnica na Slovenskem knjižnem sejmu -, razprav oziroma srečanj, ki so bili vsi zelo dobro obiskani.
Ker so bile v mednarodnem fokusu 33. knjižnega sejma države, ki jih povezuje nemški govorni prostor – Avstrija, Nemčija in Švica, pa sta bila med glavnimi gosti v Ljubljani tudi zastopnika slovenske koroške literarne ustvarjalnosti Florjan Lipuš in Maja Haderlap, za en dan pa se jeo Slovenski knjižni sejem preselil tudi med koroške Slovence v Avstriji.