Zeja so naši zavezniki (alleati) za zdravo, okusno an zanimivo življenje an njim so učenci 5. razreda dvojezične šuole Pavla Petričiča iz Špietra posvetil lietošnji posvet otrok za otroke, ki je biu v petak, 9. junija, v dvorani špietarskega kamuna. Narpriet so številno publiko sparjel z varsto zabavnih prizorov, skečev, v katerih so se mešal različni iziki (guoril so sloviensko, beneško narečje, italijansko, laško an tud no malo angleško), vezna nit vseh pa so ble zeja an trave, ki rasejo na Matajurju an drugje po naših dolinah an ki so se jih otroc navadli spoznat.
“Tema lietošnjega posveta mi je zlo všeč, zak je povezana z naravo an združuje različne generacije. Pomembno je, de se ne zgubi naša dediščina,” je otroke že takoj pohvalila ravnateljica dvojezične šuole Sonja Klanjšček.
Otroc so potle razložli, kuo je potiekalo njih raziskovalno dielo na teritoriju. Anketirali so starše otrok iz 4. an 5. razreda dvojezične osnovne šuole an vseh treh razredov nižje srednje šole, de bi zaviedli, kero zeje poznajo an kuo an kada ga nucajo, če majo rajš domače al eksotično zeje an še puno drugih reči. Rezultate so z grafikoni predstavli na posvetu. Arzkril pa so nam tud “top 10”, lestvico zeja, ki jih narbuj pogostu nucajo njih starši: ognjič (kalendula), kamilca, arnika, lipa, žajbelj, slis, srčno zeje, timjan, meta an bazovina.
De bi buojš spoznal domače zeje, pa so otroc runal intervjuje z nonuni an drugimi judmi iz različnih vasi v Nediških dolinah. Ugotovil so, de “nas morejo noni an družine navast go mez tele reči vič ku internet”. Poviedal so jim tudi go mez stare navade, kot so snopiči za rožinco, ki pa nas morejo tud varvat pruot tuči, če jih zažgeš te pravi cajt.
Številni izleti v naravo, ko so po travnikih an gozdovih gledal ušafat različne varste zeja an cvetja, so otroke tud navdihnili, de so zložli haiku poezije go mez naravo. Potle so jih kupe recitirali an vse tuole posneli, na posvetu pa so nam pokazal videoposnetke. Zlo zanimivo pa je bluo tud, ko so v živo pokazal (an s pomočjo kamere prenesli tud na veliko platno, de so mogli vsi videt brez težav), kuo se more dobit tinto, čarnilo uon iz maka (papavero), kuo se runa mazilo iz kalendule, na koncu pa še kuo se runajo marve. Tist, ki je teu, pa je mu pokušat an kavo iz cikorije an med iz modaca, ki so jih ponujal ob vhodu v dvorano.
An telkrat so otroc imiel tud posebne goste. Vebral so judi, ki se vsak na suoj način ukvarjajo z zejam. Umetnica Sandra Manzini runa naturalistične slike (acquarello naturalistico) an takuo združuje dvie strasti, naravo an risanje. Tud otroc so z njo med šolskim lietom puno risali. Kuharca Caterina Dugaro z zejam parpravja okusne jedi an ponuja gostom stare beneške ricete. Puno so jo navadle Ada an Marcellina. Zdravnik homeopat Jurij Hafner iz Kobarida je razluožu, de nam zeje, zdrava prehrana an lokalni produkti (a km 0) lahko puno pomagajo stat buojš an je parnesu tud kazat narbuj pomembno zeje an trave, ki rastejo tle par nas an v Posočju. Vzgojiteljica an zeliščarka Loredana Hrast zvestuo nabiera zeje po travnikih an gozdovih an tud sama goji različne sorte v svojem vartu. Poviedala je tud, de zeja, kar jih nabieramo, na smemo luožt v plastične vrečke.
Posvet se je zaključu z nasvetom otrok: nucita predvsien domače zeje.