Na Prešernovi proslavi poziv k preseganju delitev, ker “skupaj zmoremo”

Za boljšo prihodnost in razvoj slovenske skupnosti v Italiji je treba preseči delitve in sodelovati na vseh ravneh, ker “skupaj zmoremo”. To je bilo pravzaprav glavno sporočilo nedeljske Prešernove proslave v tržaškem Kulturnem domu, organizacijo katere sta Skgz in Sso letos zaupala Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. preseren1
Kaj “skupaj zmoremo”, je dokazalo tudi približno 140 nastopajočih in veliko število prostovoljcev, ki je prispevalo k uspehu praznika slovenske kulture. Prireditev, ki sta jo sooblikovala režiserka Jasmin Kovic in koordinator Evgen Ban ter je prikazovala kulturni utrip športa, je bila, kot se za šport tudi spodobi, izredno dinamična in sad “ekipne igre”.
Kultura in šport torej z roko v roki oziroma stalno prepletanje med njima, saj so različne točke na odru povezovale glasbo, petje (od sodobnega repa do bolj tradicionalnih slovenskih pesmi), recitacijo, pa tudi prikaze športnih prvin. V besedilih, ki so jih napisali prav za Prešernovo proslavo, je bil šport prisoten bolj ali manj neposredno. Vsebovala pa so tudi primerjave med športnim svetom in slovensko družbo, na primer tisto med rdečim in rumenim kartonom, ki jin nogometni sodnik pokaže igralcem, in ideološko razdeljenostjo (oziroma “po barvi”) slovenske skupnosti. Številna publika, ki je napolnila tržaški Kulturni dom, pa je preko “radijskega prenosa” spoznala zgodovino slovenskega športa v Italiji od sokolovskega gibanja dalje (in nasprotovanj s katoliško usmerjenimi orli), razvoj posameznih panog, kot so odbojka, nogomet, košarka in plavanje, ter doprinos športnih društev k ohranjanju slovenske kulture, jezika in identitete na Tržaškem in Goriškem. presernova2
Letos tudi ni bilo tradicionalnega slavnostnega govornika, temveč so o športu, sodelovanju in slovenski skupnosti v video posnetkih spregovorili pisatelj Boris Pahor (pogled iz preteklosti oziroma 1. set), ki je bil med drugim kar šestnajstkrat na Triglavu, profesor in trener Franko Drasič (2. set – danes), mladi košarkar Ilja Kocijančič (3. set – jutri) ter Oliver Busan, Lorenzo Mezzavilla, Boštjan Petaros in Denis Stefani (4. set – pojutrišnjem). Iz njihovih misli so prišla na dan vabila k branju, kar najbolj prispeva k rasti posameznika, k večji povezanosti oziroma vzajemnosti, pa tudi želje, da bi se naša skupnost še razvijala in da bi v krajih, kjer živimo, vsi razumeli slovenski jezik. Najmlajši so Slovence primerjali tudi z živalmi: z volkom, gosenico, ki postane metulj, in čebelo.
Med protagonisti naj omenimo še igralce in soliste Evgena Bana, Mairim Cheber, Patrizio Jurinčič, Ilijo Oto, Nikolaja Pintarja, Marto Donnini, Kristino Frandolič, komentatorja Laro Komar in Danijela Malalana, tolkalce Marka Jugovica, Alexa Kureta, Patricka Quaggiata in Matijo Tavčarja ter združeni vokalni skupini Bodeča Neža in Kraški slavček – Krasje pod vodstvom Mateje Černic in Petre Grassi.
Pred slovesnim zaključkom s slovensko himno Zdravljico in novo himno Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, sta krovni organizaciji Skgz in Sso, kot je od leta 2010 že navada, podelili tudi priznanje posameznikom, skupinam ali društvom za poseben umetniški dosežek ali prispevek k ohranjanju slovenske kulture v Italiji. Letošnji dobitniki so bili duhovnik Dušan Jakomin in glasbena virtuoza Marko ter Martina Feri, ki skupaj sestavljata duo Feri.
Naj še omenimo, da je po Prešernovi proslavi minister Gorazd Žmavc otvoril razstavo o nastajajočem tržaškem knjižnem središču (ki bo nadomestilo propadlo Tržaško knjigarno), ki bo zaživelo na Trgu Oberdan v Trstu in bo, vsaj tako si želi minister, stičišče vseh segmentov slovenske družbe in vez med manjšino in italijansko večino, pa tudi med Slovenci v Italiji in samo Slovenijo.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.