Stara fotografija, za katero nam je težkuo reč, kada je bla nareta, pa šigurno puno puno liet od tega, nam kaže, kuo okuole an okuole Tapoluovega nie bluo skor adne hosti: samuo njive. De bi vasnjani mogli dielat telo zemljo že od lieta 1600 (tekrat sta ble v Tapoluovem dvie družini, ki sta se ble arzspartile zemljo iz vasi do patoka Koderjana), so začel zidat kamanove ziduove. Nucal so jih tudi zatuo, de bi uoda buj lahko stiekala dol pruot. Biu je zaries an važen an zlo lepuo spejen primer arhitekture, kot so poudarili mladi iz Tapoluovega, ki so na lietošnji Postaji, an še priet, raziskoval telo področje kupe z arhitektom Renzom Ruclijem – Pavkarčen iz tele vasi.
V nediejo, 20. luja zjutra, pa so vse telo dielo predstavli an pokazal na sprehodu po starih terasah vasi. Dokazal so, de cieu sistem teras je biu zelo “bogat” an Tapolučan ga nieso na hitro zgradil, pač pa v dugem cajtu, an s tisto modrostjo, ki so jo imiel ankrat naši kimeti. Sevieda, tiste kar donas ostane od starih ziduov je že težkuo videt, vse al malomanj vse je zaraščeno.
“Nazaj odkrit tele kamnite ziduove pride reč ne samuo odkrit an del, an part življenja tele vasi, pa skor jo tudi nazaj poselit, ji dat spet življenje”, je med drugim v imenu skupine mladih poviedala Vida Rucli. Pa ne samuo: zaviedli smo, de obstaja tudi društvo (Svetovna zveza za terasne pokrajine), ki ga je predstavil Tommaso Seggionato. Društvo skarbi, de ljudje spoznajo valenco telih ziduov, pa tudi de bi se dielalo za jih ohranit an valorizat.
