Naborjet-Ovčja vas: raziskava o krajevnih imenih prispevek k ohranjanju identitete

naborjet16Gre za izkaz avtorjeve ljubezni do ozemlja, na katerem se je rodil in odrastel. Tako so na sredini predstavitvi v Beneški palači v Naborjetu označili novo publikacijo Alessandra Omana z naslovom “La toponomastica del comune di Malborghetto-Valbruna (Toponomastika občine Naborjet-Ovčja vas)”. Knjigi je priložen tudi CD, ki vsebuje zemljevide naselij in krajev okrog njih, na katerih so zapisani posamezni toponimi, iz katerih prihaja jasno na dan štirijezična podobe doline ob tromeji.
Bivši župan Oman že od nekdaj raziskuje različne vidike Kanalske doline, tako da je v preteklosti že napisal knjige o krajevni etnobotaniki in krajevnemu narečju “po našǝm” oziroma “naša Špraha”. Tudi knjiga o toponomastiki v sebi združuje aspekte jezikoslovja, antropologije, zemljepisa in zgodovine in lahko bralec iz nje izve marsikaj o tem, kako so nekoč ljudje živeli v teh krajih. Kot so poudarili Anna Wedam (v imenu Združenja don Mario Cernet in Slovenskega kulturnega središča Planika), župan Boris Preschern in Lara Magri (predstavnica Etnografskega muzeja), pa publikacija omogoča predvsem ohranitev številnih izrazov, zlasti slovenskega in nemškega izvora, ki se počasi izgubljajo (ali so se že, saj mlajše generacije poznajo v glavnem le italijanska imena, med katerimi jih je veliko nastalo v obdobju fašizma). Za vso skupnost pa je zelo pomembno, da se ohrani večjezična narava Kanalske doline in s tem tudi njena identiteta.
Sam Oman je povedal, da je toponime začel raziskovati že pred leti, a se je delo zavleklo zaradi njegovih županskih in službenih obveznosti. Na koncu pa mu je na podlagi podatkov iz različnih arhivov in s pomočjo številnih informatorjev uspelo zbrati 60 toponimov za Lužnice, 95 za Šenkatrijo, 137 za Naborjet-Kok (in še 17 imen za nekdanje travnike oziroma pašnike), 266 za Ukve in 151 za Ovčjo vas. Avtor je tudi razložil, da je izvor številnih imen povsem jasen, pri drugih pa gre za hipoteze, tako da upa, da bodo z raziskovanjem nadaljevali strokovnjaki. Številni toponimi so zelo stari, kar velja predvsem za tiste v nižinskih predelih, poimenovanja za vrhove pa so se začela pojavljati v 18. in 19. stoletju. Zanimivo je tudi, kako so se skozi čas imena spreminjala, pa tudi kako se da iz njih razbrati, da je bil nekoč tok reke Bele drugačen. Omeniti velja tudi zgodbo o imenu “Ovčje vasi”, ki jo je Oman povedal na predstavitvi. Iz leta 1423 je poznano ime Wolfsbach, iz leta 1903 na primer Vučja ves, domačini pa so jo imenovali Oučja ves, tako da jo dejansko očitno povezujejo bolj z ovcami kot z volkovi.
Naj še dodamo, da je knjiga o toponomastiki občine Naborjet-Ovčja vas sedma v zbirki »Posebne izdaje Muzeja«, ki je nastala v sklopu delovanja gorske skupnosti, katere vlogo je zdaj prevzela medobčinska ozemeljska zveza.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.