Ne samuo poezija, tudi glasba an gledališče

Zaries liep ‘karst’ je tist, ki ga je doživiela v saboto, 12. marca, v Slovenskem kulturnem domu v Špietre nova pesniška zbirka Andreine Trusgnach ‘Pingulauenca ki jo nie bluo – L’altalena che non c’era’, ki jo je pred kratkim izdalo Založništvo tržaškega tiska. Knjiga je dvojezična, v beneškem slovienskem narečju (na koncu ima tudi glosar, kjer je puno besied, ki jih ne nucamo vič pogostu po naših dolinah) an v italijanščini.
Nomalo s poezijo, nomalo tudi z glasbo (zagodli so Dortih, tuole pride reč mož Miha, sinuova Davide an Stefano an navuod od Andreine, Matteo) an z gledališčem (škeč, kjer so nastopil Miha Tomasetig, Ivan Crainich an Anna Bernich, ki na koncu je tudi zagodla na ramoniko) an dvorana se je napunla s tisto domačo atmosfero, ki samuo naši ljudje an naša slovienska besieda jo znajo ustvarit.
Vičer, ki so jo organizal založba ZTT, Inštitut za slovensko kulturo an Kulturno društvo Ivan Trinko an ki jo je povezovala Živa Gruden, je takuo bla an majhan ‘senjam’, kjer sevieda glauno besiedo je imiela poezija od Andreine. Go mez njo sta spreguorila Manuel Cohen, pesnik an esejist, ki zlo lepuo pozna poezijo, ki se v raznih dialektih piše v Italiji, an pesnik an prevajalec Miha Obit. “Če je Andreina rasla na soji pesniški poti – je med drugim jau Obit – je an zak se je v zadnjih lietih udeležila puno pesniških natečaju po Italiji, je takuo spoznala druge avtorje an predvsien druge načine ustvarjanja poezije, an vse tuole ji je šigurno pomagalo se obogatit.”
Kot je navada par tajšnih predstavitvah, na koncu so poezije od Andreine prebrale ne samuo sama avtorica, pa tud nje ‘kolegice’: sestra Lucia, Margherita Trusgnach an Claudia Salamant.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.