Prvič v zgodovini so združili v enem samem prostoru in predstavljajo javnosti vse lesene plastike, pretežno monumentalnih dimenzij, ki so v 12. in 13. stoletju nastale na ozemlju oglejskega patriarhata in se ohranile do današnjih dni. Podvig je uspel zavodu za spomeniško varstvo dežele FJK (Soprintendenza per i beni storici, artistici ed etnoantropologici del FVG) in videnski nadškofiji v sinergiji s krajevnimi inštitucijami, kulturnimi ustanovami ter bančnimi subjekti. Tako je nastala razstava “Čedajsko razpelo in leseno kiparstvo na ozemlju Oglejskega patriarhata za časa Pelegrina II. (12. – 13. stoletje)”, ki so jo slovesno odprli v soboto, 12. julija, v palači De Nordis v Čedadu in bo na ogled do 12. oktobra.
Ni slučajno, da je bila otvoritev prav na dan, ko praznujemo sveta Mohorja in Fortunata, zavetnika Oglejskega patriarhata in dežele Furlanije Julijske krajine ter številnih cerkva na ozemlju, ki je nekoč spadalo pod Oglejski patriarhat, danes pa je razdeljeno med štiri države: Italijo, Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško. Udeležili so se je predstavniki krajevnih institucij, in sicer odbornik za kulturo Torrenti in presednik deželnega sveta Iacop  za Deželo FJK, predsednik Pokrajine Viden Fontanini, čedajski župan Balloch, vladna komisarka Garufi ter škofje Mazzoccato iz Vidna, Crepaldi iz Trsta in Kapellari iz Gradca. Slovenijo je  zastopala generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš.
Čedajska razstava predstavlja velik kulturni dogodek v italijanskem in širšem merilu; najprej zaradi umetniške, verske in simbolne vrednosti razstavljenih umentin, a tudi zato, ker ponuja poseben pogled na zgodovino Oglejskega patriarhata, te edinstvene in svojstvene cerkvene ustanove, ki je od 6. do 18. stoletja združevala ljudi različnih jezikov in kultur. V njem je imelo mesto Čedad primarno vlogo, in to od polovice 8. stoletja do leta 1251, ko so sedež patriarhata premestili v Viden.  Oblast se je seveda odražala tudi v umetniškem ustvarjanju, kot potrjujejo številni kulturni spomeniki, ki jih hrani Čedad. Med njimi izstopa Čedajsko razpelo iz začetka 13. stoletja, ki so ga komaj obnovili in predstavlja jedro, okrog katerega je razstava nastala. Razstava je rezultat izjemno zahtevnega projekta, večletnega raziskovalnega dela in sinergije številnih subjektov, je na otvoritvi poudaril predstojnik zavoda za spomeniško varstvo FJK Caburlotto.croci
Kurator razstave Luca Mor pa je izpostavil njeno strokovno in umetniško vrednost ter dejstvo, da gre za izjemen in neponovljiv dogodek.
Med razstavljenimi umetninami naj omenimo vsaj ogromno razpelo iz Červinjana ter razpela iz Leobna na Štajarskem, iz Cerknice (hrani ga Narodni muzej v Ljubljani) ter iz Motovuna in Gračišća v Istri. Posebno mesto ima na razstavi tudi srebrna takoimenovana oltarna tabla Pelegrina II. s srebrnimi pozlačenimi reliefnimi liki, ki jo že devet stoletij hrani čedajska stolnica.
Razstava je odprta od srede do nedelje, od 11. do 19. ure. Možni so po dogovoru tudi vodeni obiski, tudi v slovenščini.
Info in rezervacije www.passepartout.coop.