“Tukaj imate praktično eno zgodbo za vsak dan v letu.” Tako je pripomnil profesor Roberto Dapit na predstavitvi nove zbirke Brune Balloch “Lučice na oknah” v soboto, 26. januarja, v Ahtnu. In v znamenju spodbujanja k branju, poslušanju oziroma pripovedovanju zgodb – še posebno v obdobju, ko prevladuje sodobna tehnologija in vedno manj ljudi poseže po knjigah, – in poudarjanja pomena kulturne dediščine in korenin je dejansko minil ves večer.

Pri spoznavanju krajevne kulturne dediščine bo lahko marsikomu v veliko pomoč tudi knjiga nekdanje učiteljice in strastne raziskovalke ustnega izročila domačega Subida, pa tudi Terskih dolin nasploh, Brune Balloch. “Lučice na oknah” (knjiga nosi naslov po istoimenski zgodbi) zaobjema namreč kar 172 pripovedi, ki so zapisane tako v slovenskem terskem narečju kot v italijanščini. Zgodbe, ki so razdeljene v deset tematskih sklopov, pa spremlja tudi razlaga, kako se berejo slovenske črke.

Knjigo je izdalo Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je želelo na tak način ovrednotiti krajevne govore in dragoceno kulturno dediščino Terskih dolin, kjer je bil slovenski jezik od nekdaj najbolj ogrožen, kot je opozorila predsednica KD Ivan Trinko Jole Namor. Društvo je pred leti že izdalo zbirko zgodb z naslovom Mlada lipa, ki pa je zaobjemala samo izročilo rojstne vasi Ballochove, Subida.

Nova knjiga je bolj zajetna, pri društvu Ivan Trinko pa upajo, da bo to neke vrste osnova, ki bo spodbudila ustanove, društva in šole, da bodo nadaljevali po poti odkrivanja in vrednotenja krajevne kulture, narečja in tradicije. Ob tem je poudarila, da so za take vrste projektov na razpolago tudi posebna finančna sredstva, ki jih dodeljuje deželna uprava, kot dokazujejo številne dobre prakse, pa je ohranjanje žive kulturne dediščine lahko izredno zanimivo tudi s turističnega vidika, saj se marsikje vse bolj uveljavlja kulturni turizem, krajevne značilnosti pa so za obiskovalce še posebno privlačne.

Pomen ohranjanja in poznavanja korenin je poudaril tudi domači župan Sandro Rocco, ki zelo ceni delo Brune Balloch in njeno veliko zavzetost pri raziskovanju in ohranjanju ustnega izročila Terskih dolin. “Lučice na oknah” pa so na nek način tudi simbol ohranjanja življenja in povezovanja skupnosti. “Če bodo luči v hišah gorele, bo pomenilo, da vasi še živijo, da ljudje ne zapuščajo teh krajev,” je zaključil Rocco.
Profesor Dapit, ki je skupaj z Danilo Zuljan Kumar, vodjo Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, napisal uvodne misli v knjigi, je poudaril, da je predstavitveni večer pravzprav Brunin praznik. Zbirka pa je enostavno rezultat vsega tega, kar je Bruna Balloch kot oseba in kot avtorica.

Besedila, ki jih je zbrala v knjigi, zvesto odražajo stvarnost prostora, iz katerega izhajajo. Dapit, ki se je za njen pomemben doprinos h knjigi zahvalil tudi urednici Lucii Trusgnach (“brez njene predanosti in natančnosti zbirka ne bi bila to, kar je”), je še izpostavil edinstven odnos, ki ga ima Bruna Balloch do zgodovine, jezike in kulture teh krajev, s katerimi je bila vedno tesno povezana, tudi takrat, ko je morala od doma.

Med posameznimi poglavji oziroma sklopi knjige pa je Dapit posebej omenil pravljice, ki lahko povezujejo s širšim svetom, izpostavil pa je zlasti tiste, v katerih se pojavljajo mitološka bitja, ki so povsod pomemben element ustnega izročila. Dodal je še, da “na žalost nimamo za vsako območje v naši deželi osebe, kot je Bruna Balloch”.

Na koncu je lahko številna publika uživala ob poslušanju zgodbe o soncu in luni, ki jo je prebral profesor Dapit, medtem ko je avtorica povedala zgodbo, ki daje naslov knjigi, prisotni pa so lahko spoznali tudi lepoto slovenskega narečja iz Subida.
Prireditev je popestril tudi nastop Malih lujerjev.