Da so Nadiške doline zanimivo področje za zgodovinsko raziskovanje, dokazujejo desetine študij in publikacij, ki so od prazgodovine do zadnjega povojnega obdobja skoraj v celoti orisale razvoj našega teritorija. O kompleksnem sistemu samouprave, ki je zaznamoval te doline v času priključitve Beneški republiki (od leta 1420 do 1797), pa imamo sedaj na razpolago delo dr. Ines Beguš, ki je po diplomi iz zgodovine na Univerzi na Primorskem napisala doktorsko delo z naslovom ‘Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki’, s katerim je prejela nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovenskega raziskovalnega inštituta. Knjigo, ki jo je izdala Univerzitetna založba Annalis iz Kopra, so predstavili v petek, 21. aprila, v Slovenskem kulturnem domu v Špetru.
Po pozdravu Devana Jagodica v imenu Slorija in uvodnih besedah predsednika Inštituta za slovensko kulturo Giorgia Bankiča je delo predstavil profesor Aleksander Panjek, ki je bil mentor doktorske disertacije.
“Nobena zgodovinska knjiga ni dokončna,” je uvodoma povedal, “in tudi to delo ne more in ne želi biti dokončna zgodovina Nadiških dolin. Predstavlja pa neko prelomnico v raziskovanju vsaj določenih tematik v tem teritorju.” Po mnenju profesorja je knjiga “dobra in izvirna sinteza tega, kar se že ve, vsebuje pa marsikatero dodatno informacijo in natančne opredelitve, ki razčistijo določene zadeve.”
Avtorica se v prvem delu knjige posveča ‘predzgodovini’ osrednje teme, to sta ekonomija in avtonomija v času Beneške republike (poudarek je na 18. stoletju). Glavni del raziskave je izviren, sicer sloni na že objavljeni literaturi, vsebuje pa veliko informacij iz arhivskih dokumentov, med katerimi so tudi taki, ki so bili pred tem  nepoznani.
Avtorica analizira najprej pojav avtonomije (“V slovenskem prostoru nimamo tradicije oz. zgodovine tako razvejane in kompleksne avtonomije, kakor je bila tukajšnja,” je poudaril Panjek), ki je bila zelo raznolika: obstajala je samouprava na sodnem področju, na več stopnjah, podobno je bilo na upravnem področju. “V virih ni bilo vedno jasno, kaj je eno ali drugo, avtorici je uspelo razločiti med dvema različnima področjema,” je dodal Panjek. Tretji vidik v obsežnem sistemu avtonomije pa so predstavljali davčni privilegiji. Z avtonomijo je v teh dolinah prebivalstvo imelo precej visoke standardne samouprave.
Kar zadeva ekonomijo v tistem obdobju, pa knjiga podaja nekaj  svežih ugotovitev: kako so delovala posestva, kakšni so bili lastninski odnosi v kmetijstvu, gozdovi, pašniki itd. Predstavlja torej vse vidike vsakdanjega življenja.
Ob koncu je Panjek dejal, da “je meja predstavljala takrat tudi pomemben ekonomski vir, bila je eden temeljnih razlogov posebnosti Nediških dolin, zaradi katere so dobile s strani Beneške republike določene pravice: kdor živi na meji in ima nalogo, da jo varuje, lahko to izkoristi.”
Avtorica pa je na koncu srečanja še povedala, da so ji ti kraj še posebej pri srcu, predvsem pa da je hvaležna, da so tudi v teh dolinah spoznali njen trud pri tem raziskovalnem delu.