raz2V prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu bo do novembra na ogled razstava “1915 – Ženske v zaledju soške fronte”, ki so jo otvorili v četrtek, 18. junija. Razstava sodi v sklop štiriletnega projekta, ki ga vodi Marta Verginella (zgoraj na sliki), in katerega cilj je osvetliti vlogo in položaj žensk v času prve svetovne vojne, torej tematiko, ki je bila doslej na splošno prezrta in premalo raziskana. Prvo razstavo iz tega projekta, z naslovom “1914 – Položaj žensk na predvečer vojne”, so pripravili lani, predvidena pa je ena za vsako leto vojne.
Razstavo o ženskah v zaledju soške fronte sta pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstevno raziskovalnim centrom SAZU in Kobariškim ter Goriškim muzejem. Skupaj z vodjo projekta so sodelovali Kornelija Aljec, Ana Cergol Paradiž, Robert Devetak, Marko Klavora, Žiga Koncilija, Jernej Kosi, Peter Mikša, Irena Selišnik, Urška Sterle, Petra Svoljšak in Petra Testen, ki so raziskali, kako se je spremenilo življenje žensk v vojnem obdobju, kako so te dogodke ženske doživljale v svoji intimi in kako so nanje reagirale v javni sferi, kateri so bili novi poklici… Različni panoji in vitrine so namenjeni vojni propagandi, moškim in ženskim pogledom na vojno, šolstvu, prehrani, družini, morali, ženski kriminaliteti in subverzivnosti, civilnemu prebivalstvu po odprtju soške fronte, trgu delovne sile, strežnicam in kronološkemu prikazu glavnih svetovnih dogodkov v tistem obdobju. Na ogled je tudi dokumentarec, ki sta ga pripravili Anja Medved in Nadja Velušček.
Osrednja tematika pa je begunstvo, kot je poudarila na odprtju razstave Marta Verginella. Začetek spopada je namreč potisnil civilno prebivalstvo v pregnanstvo. Kar zadeva avstrijsko stran, je bilo več kot 80 tisoč beguncev, med katerimi so bili predvsem ženske in otroci, na italijanski strani pa je na tem območju svoj rojstni kraj moralo zapustiti več kot 12 tisoč ljudi. In glede na to, da je danes ta tema zelo aktualna, bi lahko, je poudarila zgodovinarka, ta pogled na preteklost, ki jo je zaznamovala izkušnja begunstva, spodbudila slovensko družbo, da pokaže gostoljubje do današnjih pregnancev.
O tem vprašanju je spregovoril tudi slavnostni govornik, zgodovinar Branko Marušič, ki je poudaril, kako begunstvo danes spet trka na vest ljudi. Sicer pa je zbranim povedal posebno družinsko zgodbo, ki je v bistvu zaobjela vse aspekte življenja, ki jih analizira tudi razstava. Predsednik Fundacije Zdravko Likar je izpostavil pomembno vlogo žensk, ki so med vojno prenesle najhujše udarce, in izrazil željo, da bi prej ali slej osvetlili tudi doprinos žensk v drugih vojnah, da bi prišlo na dan tudi to, kako vera in kultura ali drugi dejavniki vplivajo na njihovo vlogo v vojnem obdobju.