V duoru Tarbjanove hiše v Sevcah, ki je že sama po sebe kulturni spomenik kot liep primer tradicionalne beneške arhitekture, pod jasnim nebam, punim zvezdi, smo v saboto, 8. setemberja, doživiel poseban večer v znamenju poezije an glasbe.
Literarno an glasbeno srečanje, ki ga kulturno društvo Rečan organizava pod imenom ‘V nebu luna plava’ že od lieta 1993, ima znano an kolaudano formulo: vsakikrat povabi pesnike an kantavtorje iz raznih krajev v naši bližini, ki pišejo po beneško, knjižno slovensko, italijansko an furlansko, vsakikrat poskarbi an za glasbo.
Lahko dijemo, de je praznik večjezičnosti an pametnih, odpartih ljudi, praznik drugačnih jezikov an kultur iz našega teritorija, ki se prepletajo an podperjajo adan z drugim.
Včasih (na rata nimar) se ustvari posebna atmosfera, čarobna, magična. Takuo je bilo an v saboto, saj so zvoki, zvoni različnih glasov, jezikov an glasbil/inštrumentov ustvarili posebno harmonijo. Za tuole so, sevieda, zaslužni protagonisti večera: trobentač, trombetist Sandro Carta an Avstralec Martin O’Loughlin z njih moderno elektronsko an le grede atavistično glasbo, ki prihaja iz nieke časovne an geografske davnine; beneški kantavtor Davide Klodič, ki je zaigrau na klavirju an zapieu nekatere piesmi od Sejma (an ne samuo njega) an furlanski kantavtor Lino Straulino z njega klasično kitaro, ki že 30 an vič liet piše piesmi po furlansko, uglasbiu je tudi druge furlanske avtorje an klasike, je glaboko navezan na svojo zemljo, istočasno pa odpart v sviet; Salvatore Cutrupi zdravnik v penziji iz Južne Italije, ki že puno liet živi v Karminu an je le malo cajta od tega začel pisati; mlada pesnica iz Posočja (bila je tudi predsednica čezmejnega društva Nit) Silva Mlekuž, ki je s svojimi pesmimi in ugankami (gonalcami) o živalih in tudi s svojo pozitivno energijo lepuo interagirala s publiko; Margherita Trusgnach, ki je zbrala lietošnje avtorje, organizala an lepuo vodila večer… an sevieda Tarbjanov duor.