Vsako lieto na začetku setemberja tisti, ki željo poslušat dobre pesnike, pisatelje al kantavtorje (sevieda tudi pesnice, pisateljice an kantavtorce) imajo lepo parložnost: srečanje ‘V nebu luna plava’, ki ga prireja KD Rečan_Aldo Klodič an ki zadnje lieta je v Kovačuovin senike na Liesah. Tuole se je zgodilo tudi v saboto, 3. setemberja, zvičer.
Srečanje, ki ga je povezovala Margherita Trusgnach, se je začelo z glasom an s kitaro Sofie Stradella, mlade kantavtorce doma iz Trasaghisa, ki je na zadnjem Sejmu beneške piesmi predstavla piesam ‘Ist an ti an Karlov muost’, za katero je sama napisala glasbo, besedilo pa Stefania Rucli. Sofia je na začetku zapiela pru tisto piesam, potle pa je nadaljevala s tistimi, ki jih je napisala v angleščini. Skuoze glasbo pripoveduje o suojih introspektivnih potovanjih, glede jezika pa je poviedala, de po angleško ji pridejo besiede buj lahko, rada pa bi se naučila vsaj malo slovienskega narečja.
Druga na varsti je bla Andreina Trusgnach Cekova, doma iz Garmika, ki živi pa v Kozci. Njo nie trieba na dugo predstavit, saj je puno poznana an ne samuo v naših krajih: v zadnjih lietih je sodelovala na raznih italijanskih pesniških natečajih an takuo je nesla po cieli Italiji našo beneško sloviensko besiedo, glih takuo an po Sloveniji. Andreina je prebrala poezije iz suoje zadnje dvojezične pesniške zbirke ‘Pingulauenca ki jo nie bluo / L’altalena che non c’era’, pa tudi druge, ki nieso še objavljene. Pesnica je med drugim poviedala, da pri ustvarjanju poezije so ji puno pomagale literarne delavnice, ki se jih je udeležila v Sloveniji: “Kadar pišemo kiek, je tudi lepuo se kupe ušafat, da vsak prebere, kar je napisu, an drugi ložejo not adno dobro besiedo, magar glih tisto, ki tebe se je bla skrila.”
Trecji gost je biu slovienski pisatelj Tomaž Kosmač, doma iz Godoviča, blizu Idrije. Napisu je štier romane an štier zbirke kratkih proz, zadnjo je pred kratkim izdala založba Beletrina iz Ljubljane z naslovom ‘Ko jebe’. V njej, je poviedala Margherita, “nobedna besieda nie odveč, vsaka je razmišljena an ti jasno povie tisto, kar muora. Ko bralec dobi take bukva, jih začne an jih muora končat.” Tomaž piše zgodbe, ki so predvsem avtobiografske, kot je sam poviedu: “Narest tuole zame nie težkuo, puno reči se dogaja za štier stienami an se ljudje dielajo fine, ist pa imam suoje slabosti an jih s kuražo varžem na papir, pišem, zak pisanje je muoj psihiater.”
Takuo kot se je začelo, srečanje se je končalo z glasbo: na kitaro je zaigrau suoje pa tudi tradicionalne piesmi Alvise Nodale, ki piše besedila v furlanščini. Je mlad fant, a je že objavu kako zgoščenko an glasbena kritika ga že štieje ku novo zvezdo kantavtorjeu v Karniji an v cieli Furlaniji.