Položaj in vloga žensk pred in med prvo svetovno vojno

Ko govorimo o prvi svetovni vojni, ponavadi pomislimo na bitke, vojake in njihovo usodo, redkokdaj pa se spomnimo žensk, ki so vojno doživljale drugače, a v njej nikakor niso imele pasivne vloge. Osvetliti tematiko, ki je bila doslej na splošno prezrta in premalo raziskana, je cilj štiriletnega projekta, ki je posvečen položaju in vlogi žensk za časa prve svetovne vojne in v okviru katerega so v četrtek, 10. julija, v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu otvorili razstavo z naslovom “1914 – Položaj žensk na predvečer vojne”.
Razstavo sta pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju v sodelovanju z Narodnim muzejem, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstevno raziskovalnim centrom SAZU in Kobariškim muzejem. Vodja projekta je Marta Verginella, ki je razstavo uredila s svojimi sodelavkami Korelijo Aljec, Ano Cergol Paradiž, Ireno Selišnik, Urško Strle in Petro Testen.
“S sodelavkami, s katerimi se ukvarjamo z zgodovinjenjem žensk, smo se zavedale, da ja ta tematika velik manko zgodovinopisja. Namen te razstave je pokazati položaj žensk tik pred izbruhom vojne, predstaviti družbene standarde, pravice, ki so jih imele kot državljanke, in kako je vojna na primer spremenila tedanje kulturne, poklicne in pravne okvire, kako se je spreminjala vloga žensk v družbi. Zato ta projekt zaobjema po eni strani izseke iz socialne, kulturne, gospodarske in politične zgodovine žensk, po drugi pa vse to povezuje z dogajanjem med prvo svetovno vojno. Predstavlja slovensko specifiko, skuša pa prikazati tudi neko splošno sliko, ki je v tistih časih zaznamovala v bistvu vso Evropo,” je na otvoritvi povedala Marta Verginella in opozorila tudi na velik problem pomanj-kanja pisnih virov in pričevanj na to temo.
Predsednik Fundacije Zdravko Likar je poudaril, da so bile tudi ženske tragične figure vojne. Tudi med njimi jih je bilo veliko pobitih, po drugi strani pa se lahko med žrtve prištevajo tudi matere in žene, ki so v vojni izgubile svoje sinove in može, je povedal Likar in se spomnil tudi Beneških Slovenk, ki so že v prvem letu vojne na Kolovrat nosile vojakom potreben material in hrano.
vlogaČastni gost na odprtju razstave pa je bil slovenski minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril, kako ta projekt “pomaga rušiti predstavo o tem, da je pozicija ženske v zgodovini trpna in ne tvorna,” in dodal, da je prav velika vojna kljub vsem svojim rušilnim posledicam ženskam omogočila, da uresničijo določen vidik svojih emancipacijskih teženj.
Razstava, ki je na ogled do 20. septembra, je razdeljena v več delov. Predstavlja odzive na sarajevski atentat in aktivno vlogo žensk v vojni (začenši z damskim komitejem, ki ga je vodila Franja Tavčar) ali zakonodajo oziroma kako se je spreminjala volilna pravica (na Slovenskem so na primer davkoplačevalke in učiteljice lahko leta 1911 same oddale svoj glas, medtem ko so leta 1887 ženske volile preko pooblaščencev). V ospredju je tudi vprašanje izobraževanja (leta 1896 so bila na primer dekleta prvič pripuščena k maturi, leto kasneje so se lahko vpisala na filozofsko fakulteto, medtem ko je bil vpis na univerzo na primer v Švici možen že 34 let prej). Poseben pano je posvečen tudi ženskemu časopisju, rodnosti in skrbi za ženske in otroke (leta 1885 so v nekaterih gospodarskih panogah uvedli porodniški dopust, leta 1888 pa tudi porodniško nadomestilo), obravnavanih tematik pa je veliko več.
Razstava v Kobaridu je sicer le prva iz širšega sklopa. Načrtujejo namreč po eno razstavo za vsako leto vojne, največja pa bo leta 2018, ob stoletnici zaključka prve svetovne vojne, v Narodnem muzeju v Ljubljani. Letos so septembra v okviru projekta na programu še dva znanstvena simpozija v Gorici in Kobaridu ter prireditev ob svetovnem dnevu miru v Cerjah.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.