“Od narečja do knjižnega jezika”, ker je narečje orodje za poznavanje knjižnega jezika, ta pa sredstvo za ohranitev krajevnega narečja in kulture. In zato je Slovensko kulturno središče izbralo prav tesno povezavo med narečji in knjižnim jezikom za osrednjo temo letošnjega praznika slovenske kulture v Kanalski dolini, ki je bil po štirih letih spet na Trbižu. Med Prešernovo proslavo, ki jo je SKS Planika priredilo že osemnajstič in jo je povezoval Rudi Bartaloth, pa so prvič podelili tudi posebno priznanje ob dnevu slovenske kulture. Letos ga je za svoj pomemben prispevek k ohranitvi slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini prejela dolgoletna učiteljica Alma Hlede. Slovensko kulturno središče Planika že od začetka delovanja zagovarja stališče, da se mora slovenska beseda slišati tudi izven hiš, zato da se ohrani suverenost jezika in z njo tudi raba narečja, je v uvodnem nagovoru povedala predsednica društva Nataša Gliha Komac. Zato se tudi zavzema za to, da bo imela slovenščina v javnem šolskem sistemu tisto dostojanstvo, ki si ga zasluži, kar navsezadnje podpirajo tudi krajevne uprave in javnost. Slovensko kulturno središče Planika, ki namerava še nadaljevati s svojimi dejavnostimi in raziskavami, pa je, kot je že dokazalo, pripravljeno sodelovati z ustanovami in društvi iz Italije, Slovenije in Koroške, sodelovanje pa mora biti osnovano na konkretnih predlogih in načrtih ter na otipljivih rezultatih, je še povedala predsednica. Trbiška občinska odbornica za kulturo Nadia Campana je poudarila, da morajo biti jeziki teritorija, to se pravi ob italijanščini še slovenščina, nemščina in furlanščina, kurikularni predmeti v šolah, saj so “del naše zgodovine in naše identitete”. Občinska odbornica se je tudi zahvalila SKS Planika in učiteljici Almi Hlede za dolgoletno delo v šoli in na teritoriju za ohranitev slovenske skupnosti v Kanalski dolini. Jezikovna različnost je veliko bogastvo in to, da se lahko otroci v Kanalski dolini vsakodnevno soočajo z različnimi kulturami, je prednost, je dodala Nadia Campana, “naša dolžnost pa je, da zavest o tem prenesemo na mlade.” “Kdor ne pozna svojih korenin, nima peruti, da bi poletel v bodočnost,” je svoj pozdravni nagovor zaključila občinska odbornica. Dr. Janko Zerzer pa je predstavil projekt “GOVORIM po domače – DRUŽINA je zibelka jezika”. S kampanjo, ki jo koroška Krščanska kulturna zveza izvaja že štiri leta, želijo spodbuditi rabo krajevnih narečij, ki so osnova za učenje knjižnega jezika v šoli. Opozoril je, da čeprav se veča število prijav k dvojezičnemu pouku, pa obenem pada delež tistih, ki narečje govorijo že v družinskem krogu, zaradi česar se otroci v osnovni šoli naučijo besed in pesmic, a ne postanejo slovenski govorci. Zerzer se je tudi zavzel za večje sodelovanje med zamejci, saj “smo ena velika družina in se tega premalo zavedamo” ter napovedal jesenski simpozij, na katerem bi se zbrale vse zamejske skupnosti, da bi analizirale svoj položaj, izmenjale izkušnje in skupaj oblikovale strategije za ohranitev jezika in kulture. Kulturni program Prešernove proslave na Tromeji, ki je zaobjemal pesmi in recitacije v knjižnem jeziku in različnih narečjih, pa so sooblikovali gojenci podružnice Glasbene Matice v Kanalski dolini, Vokalno-instrumentalna skupina Triglavski zvonovi, MoPZ Jepa Baško jezero in otroci ter mladi, ki obiskujejo izbirne tečaje slovenskega jezika pri SKS Planika.

Fotogalerija Prešernove proslave na Tromeji