Projekt Pot miru se nadaljuje, nameravajo ga še vič arzšerit

160406-pot1Šlo je mimo že adno lieto, odkar so odparli zgodovinsko Pot miru od Alp do Jadrana – Sentiero della pace dalle Alpi all’Adriatico. Biu je adan od ključnih evropskih projektou, ki imajo suoje ‘sarce’ v Posočju, kjer je stuo liet nazaj parva svetovna vojna pustila puno sledi. Glavna partnerja projekta sta Fundacija Poti miru v Posočju, ki ima sedež v Kobaride, an Pokrajina Gorica, med druzimi so tudi Pokrajina Viden, Gorska skupnost za Guminsko, Železno an Kanalsko dolino, Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, ciljno začasno združenje ‘Jezik-Lingua’. V sriedo, 30. marca, so na Transalpini med Gorico an Novo Gorico predstavniki Fundacije an Pokrajine Gorica predstavili vodnik ‘Pot miru od Alp do Jadrana’ (izdali so ga po sloviensko, angleško an italijansko, nameravajo pa ga prevest tudi po niemško an madžarsko) an druge publikacije o teritoriju, kjer Pot poteka. Poviedali pa so tudi, kuo mislijo nadaljevat z dielom, ki je zlo pomembno ne samuo na zgodovinskem pa tudi na naravnem an turističnem nivoju. Priet predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta, an potle podpredsednica Mara Černic, sta jala, de je projekt dokaz, kuo videjo Evropo judje na telem teritoriju, ki ankrat je biu ločen an sada je adna sama rieč. Tadej Koren je v imenu Fundacije poviedu, kuo je ideja Poti miru rasla v lietih, razširila se je iz Posočja do Goriškega an do muorja, sada zanimanje za projekt rase tudi v daržavah vzhodne Evrope, Fundacija pa želi vključiti tudi druga območja v Sloveniji (Bohinj, Idrija, Vipavska dolina) an v Italiji (Kanalsko dolina an druge teritorije videnske, goriške an taržaške pokrajine). “Preca bo objavljen nov razpis za projekte Interreg Italija-Slovenija – je še jau Koren – an mi se bomo prijavili z namenom, da bomo vsaj še za tri lieta dielal napri.” Sami podatki, ki zadevajo turizem povezan s parvo svetovno vojno v Posočju dokazujejo, de je tela prava pot: v Kobariškem muzeju so lan imiel 70 tavžint obiskovalceu, v Fundaciji pa 25 tavžint, te narbuj obiskan prostor je muzej na odpartem na Kolovratu, ki ga je lan šlo gledat 20 tavžint judi. Pot miru od Alp do Jadrana je bla februarja tudi vpisana na Unescov Poskusni seznam. Gre za parvi korak, ki peje do nominacije za Unescov Seznam svetovne dediščine, za druge korake pa, je poviedu predstavnik Fundacije, bomo potreboval tudi podporo s strani Italije.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.