rakarjov

Muzej Rakarjov hram v Bijačah, v občini Podbonesec, ki je nastal v okviru standardnega evropskega projekta ZborZbirk, je od prejšnje sobote uradno odprt ne samo za obiskovalce, temveč tudi za vse tiste, ki imajo doma stare predmete, spomine iz tistega časa, ko so bili ljudje v Nadiških dolinah predvsem kmetje, živinorejci ali obrtniki. Veliko tega materiala je še skritega v hišah Benečanov, muzej v Bijačah, kot so večkrat poudarili v soboto med slovesno otvoritvijo, je povsem ‘odprt’ in čaka na sodelovanje. Ob odprtju Rakarjovega hrama so najprej pozdravili župan Občine Podbonesec Piergiorgio Domenis, županja občine Kobarid Darja Hauptman in predsednica društva beneških upokojencev Srebrna kaplja, Angela Tomasetig (to društvo že nekaj let upravlja prostore Rakarjovega hrama, op.ur.). Nato je spregovorila vodja projekta Zborbirk Špela Ledinek Lozej, ki predstavlja raziskovalno postajo ZRC SAZU v Novi Gorici. “Če smo v preteklosti strokovnjaki vabili obiskovalce in jim skušali prenašati neko znanje,” je med drugim poudarila, “se sedaj dogaja nasprotno, saj nas ljubiteljski zbiralci vabijo na ogled zbirk, tako da lahko skupaj z njimi predstavimo bogato premoženje v naših prostorih, virtualno pa tudi preko interneta.” Muzej v Bijačah pa ima kot drugi njemu podobni, je dodala, dvojno povezovalno vlogo. Povezuje namreč preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo, obenem pa spodbuja tudi čezmejno povezavo in sodelovanje, saj gre za evropski projekt, ki združuje kraje na obeh straneh meje.
Antropolog Valter Colle je na koncu poudaril pomen starih tradicij, ki so “nekaj živega, ki se razvija s časom, vendar pa je treba vedno ohraniti nekaj sledi tistega, kar je bilo.” Otvoritev je povezovala Marina Cernetig, direktorica Inštituta za slovensko kulturo iz Špetra, ki se je v prvi vrsti ukvarjala z urejanjem muzeja, v prepričanju, da gre za kamenček v mozaiku, ki bo lahko pomagal razvoju turizma in kulture na beneškem teritoriju.
V nedeljo je bil vodeni obisk muzejske zbirke z Giovannijem Corenom, ki je predstavil značilnosti starih tradicij (pust, koleda, devetica…) in povedal, kako so nekoč obrtniki delali v beneških vaseh. En del muzeja je posvečen tudi današnjim beneškim obrtnikom, ki predstavljajo svoje izdelke. Otvoritev muzeja Rakarjev hram je bila tudi priložnost za srečanje in razstavo skupine Alpski izdelovalci mask, ki združuje izdelovalce lesenih pustnih mask v alpskem prostoru.