Tu sriedo, 17. maja, so na KD Ivan Trinko tu Čedade, gostil parvo od štirih srečanj, ki jih je parpravu Muzej rezijanskih ljudi go mez pravce pru v telih tiednih, de bi z njim počastil mednarodni dan muzejev (18. maja).
Predsednica KD Ivan Trinko Iole Namor je pozdravla vse prisotne an zahvalila Luigio Negro, ki je predstavla literarno bogatijo Rezije an pokazala, ki dost diela je bluo nareto, de se ohranejo, an poviedla, de pravce nieso manj vriedne ku druge bukva. Iole Namor je doluožla, de pru v telim cajtu se parpravlja zbirka novih rezijanskih pravc, ki jih je napisala Catia Quaglia an ki jih bodo predstavli konac otuberja tu Čedade.
Luigia Negro, ki že lieta skarbi, de navade, izik, pravce taz Rezije na grejo tu pozabo, je poviedala, ki pruzapru diela Muzej rezijanskih ljudi. Opisala je težke cajte po potresu (1976), kar puno reči se je zgubilo. Vseglih ljudje nieso izgubil zaupanja an so z velikim dielom an trudom parnesli nazaj na dan rezijansko bogatijo (muziko, folklorni ples, arhitekturo, pravce). Luigia je tud pohvalila an zahvalila arhitektko Donatello Ruttar, ki je zastopila, kuo so pomembne rezijanske pravce an je parpomagala obnovit staro hišo na Solbici an uredit v nji Muzej rezijanskih ljudi, kjer je stalna zbirka posvečena domačim pravcam.
Luigia Negro je v Čedad parnesla puno škatlo bukvi, pravljic an ne samuo. Tud članku an bukva profesorju, ki so raziskoval posebnosti telih pravc. Omenila je, ka vse je bluo nareto v vsieh telih lietih an predvsem dielo Milka Matičetovega an Tine Vajtave, za de bojo pravce zapisane an se bojo ohranle take, ku so jih pravli. Donas tuole je velika bogatija. Pru takuo tud Inštitut za sloviensko narodopisje ZRC SAZU taz Ljubljane je opravu veliko dielo. Na Inštitutu so shranil ves material, ki ga hranejo tu Reziji. Veliko skarb an pozornost so an bodo še napri namenil dielu Milka Matičetovega an Tini Vajtavi, ki so jo parglihal bratom Grimm. Pomembno je tud sodelovanje z univerzo taz Uidna an profesorjem Robertom Dapitom.
Lietos praznuje narbuj poznana zbirka rezijanskih pravc ‘Zverinice iz Rezije’, ki jo po cieli Sloveniji poznajo tud zauoj risank (cartoni animati) – an kar pridejo na obisk v Rezijo takoj poprašajo po Zverinicah – 50 liet. Za telo parložnost so parpravli potujočo razstavo, ki so jo že pokazal v Ljubljani an Gorici an ki bo obiskala še Sežano, Cerknico, še enkrat Ljubljano, Dunaj, tle par nas pa jo bomo mogli videt tu Čedade. Na koncu se bo ustavla še v Novi Gorici.
Luigia je poprašala vse, ki so paršli na telo srečanje za spoznat bogatijo Rezije, naj ji pomagajo odguorit na vprašanje, ki si ga postavlja že puno liet: vse pravce, ki jih imamo, so se nam ohranile an ble napisane pru takuo, ku so jih par starim pravli. Komu so pa namenjene? Pravce nieso samuo za otroke, so lahko an za te velike. Takuo ku je doluožla Luisa Battistig – Kajancova, ki je bla dugo liet učiteljica tu vartace: pravce lahko puno pomagajo otrokam, zak lahko imajo tud terapevtsko muoc. Pomagajo otrokam an ne samuo, tud te velikim za an moment odmislet na težave, ki jih lohni imamo vsak dan an takuo pridobit nuou pogled na sviet. Pru takuo so se vsi prisotni strinjal, de pravce te naučjo, ka je vriedno an pomembno tu življenju.
Tela srečanja spadajo tu projekt ‘Zverinice tu-w Reziji 2’ za valorizacijo rezijanskega narečja, ki ga financira Dežela Furlanija – Julijska Krajina (d.z. 26/2007) an so sodeloval tud: KD Rozajanski Dum, KD Ivan Trinko, Planinska družina Benečije an Zahrar Kulturzirkul Fulgenzio Schneider’ taz Saurisa/Zahreja.