“Če ni človieka, ki bi kiek viedu o kajšnem drievju, potle tele drevuo se zgubi.” Takuo je poviedu v Tapoluovem v saboto, 12. luja, Gregor Božič, mlad slovienski režiser, ki je na Postaji predstavu tudi njega film ‘Šuolni iz Trsta’, ki ga je posneu pru v Benečiji.sadje
Tel krat pa je Božič nastopu ku avtor knjige, bukvi, ‘Sadje sonca’. Gre za zlo lepo publikacijo (oblikovala jo je Barbara Ogrič Markež, ki je tudi avtorica ilustracij), v kateri je Božič opisu 63 sort sadežnih drievij, ki rasejo v Goriških Brdih an so del naravne an kulturne bogatije tistega prostora.
Puno od teh sort je pa v nevarnosti, nimar manj jih je tudi zatuo ki, kot je poviedu avtor knjige, ljudje kar gredo kupavat čariešnje, jabuke al pa marelice, jih vzamejo, zak so lepe an ne zak so dobre. Bi muorli, naspruotno jih pokušat, zak okus je tisto, kar daje uriednost sadežu.
Za vsako sadje je Božič odkriu posebno zgodbo an jo je napisu: “Narbuj važni element telega projekta so bli ljudje, s katerimi sem se pogovarju ure an ure. Povsierode, kjer sem biu, so me zlo lepuo sparjel.” Avtor je tudi poviedu, de mu je puno pomagala literatura, tuole se pravi vse tisto, kar je bluo napisano go mez sadje že vič ku stuo liet od tega: “Donas je buj specifična, previč strokovna, an je pozabila glavno, de je trieba drievja posadit.”
Publikacija ‘Sadje sonca’, ki je nastala ku projekt Leader an je financirala Evropska unija, ima na koncu puno praznih strani. Bi muorli bralci, tuole pride reč predvsem briški kimetje, jo dopolnjevat s tistim, kar vedo oni v zvezi z rastijo dreves an sadežev an kar je ostalo ohranit.