Zveza slovenskih kulturnih društev je pomembna organizacija slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini, ki že šestdeset let povezuje kulturne pobude in dejavnosti na ljubiteljskem področju v tržaški, goriški in videnski pokrajini ter se trudi oblikovati skupno kulturno politiko ob upoštevanju specifike vsake od treh pokrajin in vsakega društva in skupine posebej.
Slovenska manjšina se, kot vemo, razlikuje po teritoriju in to se verjetno najbolj pozna prav v ZSKD, saj je organizacija, ki ima tesne stike s posameznimi vasmi in dolinami, že toliko let uspešno deluje pa zato, ker izhaja iz terena in se v zelo veliki meri opira na prostovoljno delo svojih članov.
ZSKD je močna organizacija tudi v videnski pokrajini, saj ima včlanjenih 12 skupin in društev od skupnih 83. Če upoštevamo dejstvo, da so člani zveze naše pevske skupine od zbora Naše vasi do Matajurja, Rečana, Pod lipo in Beneškie korenine ter društva od Rozajanskega duma v Reziji, Centra za kulturne raziskave v Bardu, društva Ivan Trinko, Beneškega gledališča in Društva likovnih umetnikov, potem je jasno, da gre za temeljne dejavnosti naše kulturne organiziranosti. Vse te realnosti so močne na svojem teritoriju, bolj šibka je dejavnost v okviru ZSKD, čeprav je občutena potreba po skupnem delu v kulturi. Po drugi strani je to tudi objektivno težko zaradi naše geografske danosti.
Iz vsega tega je jasno, da je potrebna neka vsaj minimalna struktura v videnski pokrajini oziroma oseba, ki naj bi skrbela za povezovanje in sodelovanje znotraj zveze, kar na Goriškem in Tržaškem imajo.
To je bil predlog, ki ga je pokrajinska predsednica Luisa Cher dala na občnem zboru ZSKD, ki je bil v petek, 14. februarja, v slovenskem kulturnem domu v Špetru. Obdobje, ki je za nami, je bilo sicer zelo težavno, saj se je Zveza zaradi krčenja prispevkov znašla v velikih težavah in je žal morala največ časa in dela posvetiti prav reševanju teh problemov. 
Deželno dimenzijo organizacije in njeno delo povezovanja na 200 kilometrov dolgem obmejnem prostoru je na zasedanju v Špetru izpostavil tudi deželni predsednik Igor Tuta.
Več glav bolje misli, je poudaril, in povezava daje vsem nam večjo moč, lahko bolj pomagamo razvoju društva in kraja, obenem se ustvarja zavest skupne pripadnosti. Šibkost, ki jo bo treba odpraviti, je po mnenju Tute tudi pomanjkanje sodelovanja med pokrajinami. Zelo pozitivno pa je ocenil sodelovanje Benečije in Rezije s Posočjem, kar je lahko za zgled drugim pokrajinam. Podprl pa je zahtevo videnske pokrajine po delovni sili, ki naj bi skrbela za kulturno ustvarjanje in programiranje. To bo seveda vprašanje, ki se bo znašlo na mizi novega vodstva Zveze.
Po treh pokrajinskih kongresih bo namreč v torek, 15. aprila, na Opčinah pri Trstu deželni kongres Zveze oz. občni zbor, na katerem bo Zveza obnovila tudi svoje vodstvo.
