Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika prejme Silvana Paletti, pesnica, pisateljica, pevka, pripovedovalka ter kulturna ambasadorka Rezije. Lavreatki bodo zlatnik izročili na prireditvi 27. Veronikine nagrade 29. avgusta na celjskem Starem gradu.
Silvana Paletti je leta 2002 izdala trojezično pesniško zbirko Rozajanski serčni romonenj (ZRC SAZU), leta 2009 je z Renatom Quaglio objavila pesmi v brošuri Rezija naša, leta 2010 pa sodelovala pri izdaji zbornika Poezija iz Rezije. Leta 2014 je v sodelovanju z multimedijsko umetnico Zvonko T. Simčič izdala zgoščenko, izjemen dokument rezijanskega ljudskega izročila, Mali rug/Glas neba.
Silvano Paletti je izbrala literarna komparativistka, kritičarka in prevajalka humanistične literature, Jelka Kernev Štrajn, ki je v svoji obrazložitvi med drugim zapisala: “Njena poezija je v svoji neposredni pripadnosti rezijanski skupnosti in specifičnemu govornemu položaju, s katerega se izreka, izrazito singularna, a je obenem tudi nesporno univerzalna, kar se kaže najprej v njeni zvočni – glasbeni uprizorljivosti, nič manj pa tudi v njeni etični in poetični naravnanosti do vsega obstoječega. Je tematsko in motivno zelo aktualna (pojav izseljenstva in bolečina, ki jo to povzroča, migracije, novodobno nomadstvo), a je hkrati že od daleč opaziti, da je drugačna od večjega dela sodobne slovenske literarne produkcije. Je občuteno domoljubna, vendar absolutno tuja slehernemu nacionalizmu ali lokalizmu. Je pisana v čistem narečju, a se že na prvi pogled bistveno razlikuje od primerov bogate tradicije rezijanske slovstvene folklore. Je dobesedna, a obenem globoko metaforična. Vse bitnosti poimenuje ali nagovarja z njihovimi ‘pravimi’ imeni, kar pomeni, da njena poimenovanja ničesar ne prikrivajo, da vsaka beseda v funkciji literarnega znaka pomenja sama zase in ne stoji na mestu neke druge.”