Skriunostni sviet starovercu, ki so verjel samuo v Naravo

Nikrmana, dehnar, tročan. Skriunostne besiede, ki Benečanom verjetno nič ne povedo. Staro babo, takuo ku kličejo v Nediških dolinah Matajur, an kresuove, pa vič al manj vsi poznajo tud tle. Vsa tela imena so bla posvečena za posebno skupnost, ki je šigurno živiela v Posočju vsaj do parve svetoune uiske. Cirila Toplak, raziskovalka z Univerze v Ljubljani, je go mez telo posebno skupnost, ki so ji pravli “Stara vera”, guorila v oštariji al Kolovrat na Briegu (Dreka) 26. luja.
Vičer je organizalo društvo Kobilja glava an je biu parvi dogodek bogatega programa “Dreško poletje”, ki bo šu napri do konca avgusta.
Potle, ki je predsednica Kobilje glave Luciana Cicigoi pozdravla publiko, ki je napunla verando do zadnjega prestora, je profesorica Toplak razložila te narbuj pomembe stvari o teli pred-krščanski veri, ki, takuo ku je ugotoviu an potle napisu Pavel Medvešček v knjigi “Iz nevidne strani neba”, je tajno preživiela do 20. stoletja. Čepru nimamo pisanih dokumentu, v katierih bi bla opisana slovanska stara vera, pa samuo besiede tistih, ki so ohranil spomine te starih v družinah starvocercev an samo nekatiere arheloške sledi, je še poviedala Toplakova. Vemo pa, je doluožla profesorca, de so staroveri verjel samuo v adno boginjo, Naravo, ki so jo klical Stara mat, Veliča mat al pa Nikrmana. Človek je biu za staroverce samuo an del Narave, nič drugačnega al pa buj pomembnega ku vse ostalo. Zatuo so bli pruot temu, de bi kajšan gledu, de postane buj bogat an so bli zlo solidarni med sabo. Bli so tud močnuo vezani na zemjo, na kateri so živiel, an pruot tisti stvari, ki bi ji mi donas jal globalizacija. Imiel so posebne posvečene simbole: za njih so bli zelo pomembni Luna an tročani (trikotniki). An smart nie bla za njih nič strašnega: samuo an prehod življenja. Verjel so, de potle ki adan umre, njega duh se samuo preseli tu adno drugo bitje, ki si ga je vsak vebrau v življenju. Čepru so muorli živiet vse tuole na skrivš, zak jih je Katoliška cerkev sevieda skušala uničit, so imiel staroverci v Posočju kar razvito družbo.
Živiel so v majhnih skupinah, v katerih so bli te narbuj pomebni dehnarji, ki so bli politični an ekonomski voditelji ciele skupnosti. Skupnosti so živiele vsaka po suojin, pač pa vemo, de so se kajšan krat dehnarji vseh skupnosti zbral an poguoril med sabo. Družba starovercu ni bla demokratična: vsak dehnar je zbral svojega naslednika, tistega, ki bo po njega smarti prevzeu njega vlogo. An je zbiral med vsiemi otroci iz ciele skupnosti tistega, ki se mu je zdeu buj primieran. Dehnar je potle tud vebral nekatiere može, ki so potle dielal ku nieka sorte policije, ki so jo klical “črna vahta”.
Vsaka staroverska družina je tud označila svoje orodje an blaguo s posebnimi družinskimi simboli, ki so donas edini pisani dokumenti od tele vere, ki jih poznamo.
Toplakova je ušafala večino telih skriunostnih znakov v pisavi od starega naroda Veneti ali Venetici, ki so paršli na teritorij, kjer so seda severno-vzhodna Italija, Istra an zahodna Slovenija, že v drugem tisočletju pred Kristusom. Profesorica je zatuo poviedala, de je šele trieba puno raziskovat, de bi kiek vič zastopil o teli skupnosti, ki je bla skrivna pa tud protagonistka ciele naše zgodovine, vsaj dokjer je ni modernizacija uničila an napravla tuole, kar nie uspelo niti krščanstvu.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.