Konec meseca bo v Vidnu slovenski slavistični kongres, ki ga prirejajo Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm in Univerza v Vidmu oziroma njen Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede.

Tridnevni kongres, ki se bo začel v četrtek, 27. septembra, v dvorani Gusmani Palače Antonini Cernazai (Ul. Petracco 8), bo posvečen predvsem stanju v zamejstvu oziroma razmeram pri razvijanju in učenju slovenskega jezika in literature, od načinov in oblik ohranjanja slovenskega ustnega izročila do uporabe slovenskega jezika in narečij v medijih in poučevanja slovenskega jezika. Strokovnjaki pa bodo obravnavali tudi teme, povezane s književnostjo.

Ker je letos Cankarjevo leto, obenem pa mineva sto let od konca prve svetovne vojne, pa bosta v ospredju tudi ti dve temi, ki sta vsekakor neposredno povezani z zahodnim slovenskim zamejstvom.

Tridnevni kongres se bo zaključil v soboto, 29. septembra, s celodnevno ekskurzijo v dolino Rezije. V četrtek in petek pa bodo na vrsti številna predavanja, okrogle mize in druga srečanja ter voden ogled Vidna.

Med drugim bodo na kongresu spregovorili o stanju slovenskega ustnega izročila na Videnskem, številnih temah, povezanih z rezijanščino, Slovenci in jezikom v Kanalski, Nadiških in Terskih dolinah, dve okrogli mizi pa bosta posebej posvečeni slovenščini v šolah v FJK (obravnavali bodo tudi primere špetrske dvojezične šole oziroma stanje v ostalih predelih videnske pokrajine) oziroma pouku slovenskega jezika in književnosti na italijanskih univerzah, v naši deželi pa tudi drugod.

Posebna gostja slovenskega slavističnega kongresa bo tudi koroška književnica Maja Haderlap, avtorica romana Angel pozabe, na njem pa bodo tudi podelili posebna priznanja.