“Ta je ena najbolj fantastičnih meja na svetu, tukaj se srečata dve veliki plošči, na vzhodu se do Vladivostoka govori več ali manj slovensko, na drugi strani se do Santiaga del Čile govori več ali manj italijansko”. Tako je novogoriški novinar Ervin Hladnik Milharčič opisal današnjo italijansko-slovensko mejo Znani reporter je bil nekako Vergil, spremljevalec na potovanju, ki ga je lansko leto napravila ob nekdanjem območju prepustnice režiserka Marija Zidar. Rezultat je dokumentarec ‘Tihotapci identitete’, ki so ga v sredo, 16. marca, predstavili v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. V filmu meandrasta pot vodi od Predela do Sečovelj skozi Sinji vrh, Tolmin, Kambreško, Špeter Slovenov, Topolovo, Novo in staro Gorico, Trst in Izolo. Milharčič je med drugim obiskal muzej Slovensko multimedialno okno SMO, kjer se je pogovarjal z Donatello Ruttar. V Topolovem sta bili tudi Antonella Bukovaz in Romilda Filipig, domačinka, ki je povedala o časih, ko je bila v vasi kasarna finančne straže. Milharčič se je ustavil tudi na Kambreškem, kjer se je srečal z Jožico Strgar. O dokumentarcu je režiserka med drugim rekla, da “mogoče bo Slovenec, ki živi v sredini države potreboval kakšno didaskalijo”. Gre torej za svet zase? Gotovo je bila in je nekdanja meja križišče kultur in izkušenj, ki so zelo obogatile ta področje, istočasno pa se še danes na njem izpostavlja vprašanje identitete človeka. Kot je Milharčič povedal med srečanjem, ki je sledilo projekciji filma, “na tem teritoriju človek govori, da je pol in pol, pomeni, da eno identiteto nosi s sabo zunaj, drugo pa spodaj, v žepih”.tihotapci1