tk_presentZgodovina, poezija, spomini in tudi politična aktualnost Benečije. Tudi letošnja izdaja Trinkovega koledarja predstavlja celo ‘slovensko’ življenje čezmejnega območja Videnske pokrajine. Predstavitev publikacije, ki je bila 28. januarja v dvorani Slovenskega kulturnega doma v Špetru, je zaznamoval tudi prvi uradni nastop nove predsednice društva Ivan Trinko Iole Namor.
V svojih uvodnih besedah je ob kratki predstavitvi vsebine koledarja Namorjeva pohvalila delo prejšnjega predsednika Miha Obita, ki je vodil društvo 12 let. “Gre za človeka redkih besed,” je povedala Namorjeva, “ki pa je v tem obdobju uspešno vodil društvo in ga še bolj utrdil na tem območju in še posebno v mestu Čedad, kot dokazuje ‘vidni’ rezulatat poimenovanja ulice, kjer ima društvo svoj sedež, po Ivanu Trinku”.
O vsebini letošnjega koledarja je bolj natančno govorila Lucia Trusgnach. Poudarila je pomembnost prispevkov nekaterih mladih avtorjev in spominov na dve osebnosti, Marjana Bevka in Alda Klodiča, ki sta v svojem življenju prispevala k ohranitvi slovenske kulture na tem teritoriju.
Izpostavila je tudi bogato sodelovanje z avtorji iz bližnjega Posočja tudi pri zgodovinskih temah, kot je 150-letnica plebiscita, s katerim je Benečija postala del Italije. O tej temi je nato govoril Branko Marušič in povedal, kako se njegova raziskava o tem, kako so v Sloveniji interpretirali ta dogodek, dopolnjuje s prispevkom Giorgia Bankiča, ki je opisal, kako so takrat volili ljudje iz Benečije. Glasovanje je tu potekalo javno in pod pritiskom predstavnikov oblasti. V obmejni Sloveniji se je takrat širila skrb, da bi lahko Italija osvojila še druga območja, kjer so živeli Slovenci.