noc_knjigePomen književnosti in knjig nasploh, odnos do literarnega ustvarjanja in jezika pa še druge osebne zgodbe in zanimivosti so bile v ospredju Noči knjige, ki sta jo ob svetovnem dnevu knjige v Špetru priredila multimedijski muzej SMO in Inštitut za slovensko kulturo. Kot je v pozdravnem nagovoru povedala Donatella Ruttar so literarno-glasbeni večer povezali z eno izmed inštalacij muzeja SMO, in sicer z Govorečo knjižnico.
V SMO so tako na Noč knjige povabili novinarja in pesnika Jurija Paljka, ki je letos prejel nagrado Vstajenje, beneško pesnico in učiteljico Antonello Bukovaz in tržaškega pisatelja Marka Sosiča, ki je med drugim eden izmed kandidatov za nagrado Kersnik. Vsi trije so z intervjuji in s svojimi deli že med ‘protagonisti’ Govoreče knjižnice multimedijskega muzeja v Špetru. Pogovor z njimi je vodil novinar in pesnik Miha Obit.
Paljk je priznal, da je na začetku mislil, da gre za prvoaprilsko šalo, ko so mu sporočili, da je dobitnik nagrade Vstajenje za svojo knjigo “Kaj sploh počnem tukaj”, v kateri so zbrana razmišljanja o različnih temah in povedal, da se naslov v bistvu navezuje na delo “What am I doing here” svetovnega popotnika Bruca Chatwina. Po Paljkovem mnenju je svet knjig lep, ker je raznolik, tudi književniki pa imajo pravico, da delajo napake. Sicer pa je literaturo nasploh označil kot tisto sidro, ki v nevihti ali nemirnem morju predstavlja lep pristan.
Antonella Bukovaz je povedala, kako kot otrok knjig sploh ni poznala, ker jih doma niso imeli, in je torej knjige, predvsem pa poezijo odkrila kasneje. Pred tem so zanjo obstajale pravljice, molitve in pesmi v domačem narečju. Potreba po pisanju je izraz nekega notranjega nemira, ki ga pesnica želi potešiti. In kot je med branjem knjige vedno prepričana, da bo naslednja lepša ali bolj primerna, tako misli, ko piše svoje pesmi, da bo naslednja boljša. Tudi izbira jezika, v katerem ustvarja, in sicer italijanščine, je odvisna od želje po obvladovanju. “V slovenščini ali narečju tega ne zmorem. Trpim zaradi tega, in mislim, da je ta občutek skupen mnogim iz moje generacije, da imamo nek svoj jezik, a ga istočasno nimamo.”
Sosič pa je predstavil svojo zadnjo knjigo in spregovoril o tednu, ki ga je preživel v Topolovem v okviru projekta Koderjana in kjer se je navadil na “čudovito praznino in pomembno samoto”. O pisanju pa je med drugim povedal, da “imamo književniki veliko odgovornost, ki je sad našega privilegija, da lahko pišemo”.
Lik pesnika Dina Menichinija, ki se je rodil na Štupci in je nato živel v Špetru, je predstavila Cristina Burelli, ki vodi knjigarno Antiquaria Martincigh v Vidnu. Bil je tudi literarni kritik, imel je veliko stikov z glavnimi književniki iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, Burellijeva pa je pri urejanju gradiva iz njegove bogate zasebne knjižnice izvedela marsikaj tudi o glavnih italijanskih založbah iz preteklega stoletja, kot je bila na primer All’insegna del pesce d’oro.
Noč knjige se je zaključila s prijetnim koncertom furlanskega kantavtorja Lorisa Vescova, ki ga je spremljal Leo Virgili. Naj še omenimo, da je na Noči knjige sodelovalo tudi Kulturno društvo Ivan Trinko s pobudo “Izberi knjigo”, v okviru katere so udeleženci prejeli knjižno darilo.