V Kanalski dolini prijeten večer v znamenju slovenske kulture

Petkov večer je bil na Trbižu v znamenju slovenske besede in glasbe. V Kanalski dolini so namreč tudi letos obeležili dan slovenske kulture, skupno Prešernovo proslavo pa so v občinskem kulturnem centru priredili Združenje Don Mario Cernet, Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica – Šola Tomaž Holmar, pod pokroviteljstvom Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Občin Naborjet-Ovčja vas in Trbiž, Medobčinske ozemeljske zveze za Železno in Kanalsko dolino ter slovenskih krovnih organizacij SKGZ in SSO.
Glavni protagonisti praznika slovenske kulture, ki so ga v Kanalski dolini obeležili že enaindvajsetič, pa so bili učenci krajevnih osnovnih šol, obiskovalci izbirnih tečajev slovenščine pri SKS Planika, gojenci Glasbene matice in zbor Ukovški fantje, ki ga vodi Osvald Errath in za katerega je bil to sploh prvi uradni nastop.
Številna publika je tako lahko uživala ob slovenski pesmi in melodijah, ki so jih mladi glasbeniki zaigrali na harmoniko, klavir in violino. Izvedela pa je na primer tudi za hobije najmlajših udeležencev prireditve in kako se raznim živalim pravi v italijanščini, slovenščini in krajevnem narečju, saj se otroci v šoli z učiteljico Almo Hlede učijo tako knjižnih kot narečnih izrazov. Tečajniki, ki jih vodi Katarina Kejžar, pa so predstavili prijateljice, slovenske knjige.
Pester kulturni program je bil torej še enkrat lep primer vsega tega, kar so v Kanalski dolini dosegli po zaslugi dolgoletnih prizadevanj kulturnih društev, da se na tem območju ohranita slovenski jezik in kultura, kot je med drugim poudaril sekretar Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Robert Kojc.
Zgodovinska kulturna in jezikovna raznolikost, ki bogati Kanalsko dolino in zaznamuje njeno identiteto, je bila rdeča nit govorov predstavnikov krajevnih društev Anne Wedam in Rudija Bartalotha ter občinskih uprav Nadie Campana in Alberta Busettinija. Vsaka skupnost je brez jezika in kulture obsojena na propad, je izpostavil Bartaloth. Prav zato so se pri Sks Planika od ustanovitve dalje zavzemali za ohranitev in razvoj slovenskega jezika na tem območju ter za širjenje zavesti, da je slovenski jezik del identitete tega prostora, to pa vedno v sožitju in medsebojnem spoštovanju z ostalimi skupnostmi. Da bi slovenska beseda preživela in se še naprej prenašala iz roda v rod, pa v Kanalski dolini potrebujejo konkretne rezultate, je še poudaril Bartaloth glede večletnih pričakovanj, da se sistemsko uredi vprašanje poučevanja slovenščine v krajevnih šolah. Podobno razmišljajo tudi pri Združenju don Mario Cernet, ki skuša s svojim delovanjem prispevati, da se v Kanalski dolini ohranijo slovenski jezik in običaji, glavno pozornost pa namenjajo mladim, kot je poudarila Anna Wedam. Spomnila je tudi na nedavni podpis skupnega dokumenta krajevnih organizacij in uprav o zahtevi po ustanovitvi trojezične šole, za dosego tega cilja pa bo treba s skupnimi močmi prehoditi še dolgo pot.
Prizadevanj, da bi imeli jeziki, ki zaznamujejo identiteto Kanalske doline, svoj prostor v šoli, je bilo sicer v več kot dvajsetih letih res veliko, kot je poudarila trbiška občinska odbornica Nadia Campana, ki si je tudi kot učiteljica želela, da bi se uresničile sanje o trojezični šoli. In prav zato ker jim te pravice ni uspelo še uveljaviti, zaključuje Campanova svoj tretji mandat z grenkim priokusom.
Štafetno palico zdaj prevzema odbornik Naborjeta-Ovčje vasi Alberto Busettini, ki je prepričan, da so danes v obdobju globalizacije korenine še bolj pomembne. Zato morajo biti Kanalčani ponosni na svojo dolino in na njene tri jezike.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.