skupni16“Troštamo se, de bo pamet zmagala, de na bo vič ku ankrat, de ostanemo brez meji, brez konfinu.” V cajtu, ko se po Evropi, tudi blizu nas, zidajo novi ziduovi, tela ja želja, ki jo je izrazu načelnik upravne enote Tolmin, Zdravko Likar, na parvem vičeru prireditve ‘Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru’, v četartak, 18. februarja, v Špietre. Tela je želja vsieh tistih, ki se že devet liet srečavajo na telem dogodku, ki združuje Benečijo an Posoško dolino v imenu kulture. “Vsi kupe muormo lahko narest vič liepih reči  – je miseu predsednice Inštituta za slovensko kulturo Brune Dorbolò –, mi pa dielamo tudi za naš ekonomski razvoj. Kar smo v Tolmine pred kratkim čul naše župane predstavit skupne projekte, smo bli veseli. Njim diemo, de če bo trieba, jim bomo lahko pomagal.”
Vičer se je začeu v Beneški galeriji z otvoritvijo fotografske razstave Darje Gruntar. So portreti od otruok na Madagaskarju, kjer je fotografinja iz Kobarida vodila delavnice z mladimi. “Od zmeraj me Afrika mika, imiela sem parložnost, de tam dam nieke od sebe”, je poviedala, potle ki jo je predstavu predsednik Društva Beneških umetnikou, Giacinto Iussa.  V prostorih slovenskega kulturnega doma sta potle sledila dva koncerta. Skupina BK (godli so Davide Clodig, Davide Tomasetig, Alessandro Bertossin an Fabio Feruglio), ki je imiela kot gostijo mlado Rado Vižentin, je predstavila priet piesam Alda Klodiča ‘Beneška večer’ an natuo an part piesmi  zadnjega cd-ja ‘Skrivnost norosti – Norost skrivnosti’. Na koncu je pa na odru  nastopila skupina NapoliTango iz Tolmina.
Naslednji dan se je prirediteu nadaljevala v prestorih Fundacije Poti miru v Kobaride. Gor je Zdravko Likar, po pozdravu kobariškega župana Roberta Kavčiča, imeu pogovor z Bruno Dorbolò an Luiso Battistig. Obadvie sta se spomnile na otroške lieta. “Samuo v  muoji družini v Bijarče nas je bluo 19, skor vič ku tistih, ki sada živijo v vasi. V družini smo nimar sloviensko guoril, reči so se spremenile, kar san začela hodit v vartac, tam je biu tisti izik prepoviedan. Tudi v cierku v Špietre se nie smielo. San imiela že 18 liet, kar san se zavedala, de san Sslovenka. Paršla mi je taka jeza, de san ratala tudi feminista”, je poviedala Bruna, ki je šla napri z zgodbo od kakuo je začela tle v Benečiji dielat Zveza beneških žen.
Luisa, ki je doma iz Marsina an je že vič liet predsednica Planinske družine Benečije, je pa poviedala, de nje življenje je bluo nimar puno povezano z Matajurjem: “Gor smo imiel tudi an sviet, lieta 1954 je tam moja družina zgradila kazon, buj pozno pa moje sestre so šle dielat za dikle, mene je pa mama pošjala v ‘kolegjo’. Zgubila sam vse, kar je bluo moje življenje.” Kar je spoznala Germana iz Mašere, ki je potle ratu nje mož, je njega nona želiela, de bi družina živiela tam, pod Matajurjem. “Potrudila se je, de bomo znal an guoril po sloviensko. Čula sem, de povezava s telim jezikam mi daje kiek vič, an sada, ki imamo kočo na Matajure, se čujem še buj povezana”, je med drugim poviedala Luisa.
Iole Namor, nova predsednica kulturnega društva Ivan Trinko, je nato predstavila Trinkov koledar 2016.
Liep vičer so popestrili glasuovi moškega zbora Vocal Bača iz Podbrda. (m.o.)