TK2016Dvaindvajsetega oktobra letos bo minilo natanko 150 let od plebiscita in priključitve Beneške Slovenije kraljevini Italije. Potekal je ob zvoku ‘remonike’, kot piše Giorgio Banchig v svojem prispevku za letošnji Trinkov koledar, in je bil pravi senjam.
Zanimiv prispevek ponuja vrsto podatkov o poteku glasovanja pri nas in drugod v Italiji, izpostavlja in pojasnjuje pa tudi dva zelo pogosta nesporazuma: prvega je širil italijanski nacionalizem, ki je pripisoval jasni ljudski volji odločitev domačinov, da se odpovejo svojemu jeziku in svoji identiteti; drugi nesporazum pa je značilen za slovenske kulturne in politične kroge, ki si niso znali razložiti, zakaj so Beneški Slovenci tako odločno podprli priključitev Italiji, ki jim je to dejanje poplačala s težko asimilacijsko politiko.
Trinkov koledar 2016 ponuja pogled na plebiscit v Beneški Sloveniji tudi s slovenske strani. Zgodovinar Branko Marušič, ob natančnem opisu širšega zgodovinskega konteksta, predstavlja nemir, zaskrbljenost in bojazen, ki so se pojavljali na straneh časopisa Slovenec. “Zgrabljivi Talijani niso zadovoljni, da dobijo celo Benečijo, še po enem kosu naše dežele dolge svoje prste stegujejo”, je napisal dopisnik iz Posočja.  Drugi je izrazil skrb za usodo Beneških Slovencev: “Pod italijanskim žezlom so za nas na vse venčne čase zgubljeni”. V tistih nemirnih časih, kot piše Marušič, se je začel ponovno uveljavljati program Zedinjene Slovenije, ki je težil k upravnemu združevanju vseh slovenskih dežel.
Lansko leto je minilo 1000 let od prvega znanega napisa imena Volče. Temu je posvetil svoj prispevek Fabio Bonini, ki predstavlja zgodovinske povezave med Benečijo oz. štoblansko faro in Volčami. Trinkov koledar 2016 objavlja tudi spomine preprostih ljudi na 1. svetovno vojno. Prispevala sta jih Stefano Tomasetig in Adriano Qualizza.
Bogato poglavje naše zgodovine dopolnjujejo še trije prispevki: Jože Šušmelj predstavlja Antona Klodiča viteza Sabladoskega in objavlja dve njegove povesti v domačem dialektu; Zdravko Likar osvetljuje še premalo poznan in vrednoten lik partizana Marka Redelonghija; Mario Gariup pa natančno opisuje življenje in delovanje duhovnika Maria Cerneta, ki je bil v obdobju 1962-1984 župnik v Žabnicah in je bil pod stalnim nadzorom samo zato, ker je bil Slovenec. 20. februarja bo poteklo 100 let od njegovega rojstva v Črnem vrhu.
Trinkov koledar 2016 seveda beleži tudi pomembne obletnice. Lansko leto smo praznovali 30-letnico dvojezične šole in 20-letnico muzeja rezijanskih ljudi, letošnje pa je jubilejno tudi za naš Trinkov koledar, ki je po nekajletnem premoru (“stari” koledar je izhajal v obdobju 1954-1985) ponovno zaživel leta 1991.
Na straneh koledarja smo se poslovili od pomembnih osebnosti, ki sta močno zaznamovali naše kulturno življenje in sicer od Alda Klodiča in Marjana Bevka, spomnili smo se tudi Salvatoreja Venosija ob 20-letnici njegove smrti.
Ob prvi obletnici smrti akademika dr. Milka Matičetovega in prof. Pavleta Merkuja je kulturno društvo Ivan Trinko priredilo zanimivo srečanje posvečeno njunemu delu a tudi še živi tradiciji ljudskega pripovedništva.
Dva velikana, ki sta veliko raziskovala v naših krajih in še posebno v Reziji in Terski dolini ter s svojim delom bistveno prispevala k ohranjanju dela bogatega ljudskega zaklada, je na večeru predstavila prof. Živa Gruden. In njen prispevek je v koledarju, ki objavlja tudi dve pravljici, ki sta ju napisali Silvana Paletti in Ada Tomasetig.
Raziskovalno in ustvarjalno delo Pavleta Merkuja na glasbenem področju predstavlja Orsola Banelli, ki je na to temo diplomirala na videnskem konservatoriju.
Sodobno pesništvo v Beneški Sloveniji in posebno mesto, ki ga v njem imajo pesnice ter vprašanje razmerja jezik : identiteta je vsebina prispevka Emme Golles, ki je to vprašanje obdelala v svoji diplomski nalogi na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Vprašanje identitete je v ospredju tudi v prispevku Dejana Valentinčiča, ki je nekaj mesecev preživel v Kanadi, kjer je srečal številne Benečane. Valentino Floreancig pa je napisal zanimiv prispevek o naših kostanjih.
Koledar tudi letos predstavlja lanskoletno delovanje kulturnega društva Ivan Trinko ter bogato izdajateljsko dejavnost med Slovenci Videnske pokrajine v letu 2014, ki jo je tudi letos pripravila Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice. (jn)