predstav“Pravica poznat suojo zgodovino, je temeljna pravica usakega človieka, le tarkaj ku živiet na suoji zemji, guorit suoj izik, uživat daržavljanske pravice, imiet dostop do kulture an do elementarnih uslug organizane družbe.” S telimi besiedami je zgodovinar Giorgio Ban-chig začel predgovor suojih zadnjih bukvi “Benečija, kar se mala an velika zgodovina srečata”, ki je nastala na podlagi 103 nadaljevanj, članku o zgodovini, ki jih je objavu časopis Dom med lieti 2006 an 2010. Knjigo, ki jo je z ilustracijami obogatil Moreno Tomasetig an ki jo je v slovenščini an v italijanski verziji izdala zadruga Most, so predstavili v četartak, 20. novemberja, v prestorih knjigarne Odos 2 v Vidnu kupe z novo izdajo dnevnikov don Antonia Cuffola, ki jo je urediu pru Giorgio Banchig. Pred puno dvorano ljudi so o telih publikacijah guorili župnik Marino Qualizza, direktor štirinajstdnevnika Dom, Roberto Dapit, profesor slovenščine na Videnski univerzi, pa tudi avtor an ilustrator. Vičer je povezavu Riccardo Ruttar.
“Knjiga o Benečiji,” je poviedu Qualizza, “predstavlja našo zgodovino, ki ima vič ku taužint liet, našo skupnost, naš narod, ki je puno liet imeu avtonomijo an živeu v neke varste ‘instinktivni’ demokraciji. Tela skupost ni imiela slovenskih šuol, dokler nieso ustanovil dvojezične šuole v Špietru (lieta 1984 op.a.), pa je vsedno za 1200 liet ohranila suojo sloviensko besiedo an kulturo, zak je imiela suojo ‘ustno’ šuolo tu Cierkvi.”
“Tela knjiga,” je potle poviedu Dapit, “predstavlja cielo zgodovino Nediških dolin od prazgodovine, preistorie, do lieta 2013. Je zlo dobar inštrument, za se naučit nieki novega, pa je koristna tud za buj specializirano publiko. Tu zgodovini Slovencu videnske pokrajine se, takuo ku piše že v podnaslovu publikacije, srečujejo dogodki, ki so zaznamoval evropsko zgodovino an posebno situacijo tele skupnosti. Zanimivo je, de je avtor napisu tud zgodovino kulture an izika telega prestora (kar je potriebno, de bi zastopil posebnosti Benečije), an tuole od parvih pisnih dokumentu v slovenščini, ki so jih ušafal v telih krajih (Starogorski rokopis), do katekizma v slovenščini, ki ga je potem fašizem prepoviedu.”
“Mussolini je viedu lepuo, ki za an izik guormo v Nediških dolinah. Tele kraje je obiskau že kar je bla parva svetovno ujska. Kar je paršu na oblast, je tu adnem pismu zahtevau, de se prepovie  “slovenski” izik, ki so ga guoril v telih kamunah. Njega današnji dediči pa niemajo vič takuo jasnih pojmov go mez naš izik,” je jau Banchig.
“Knjiga se zaključi optimistično,” je potle doluožu Dapit. “Banchig piše o vstopu Slovenije v Evropsko unijo an o padcu konfina, ki je po drugi svetovni ujski zaustavu razvoj slovenske skupnosti v videnski pokrajini. Kupe s konfinam so padle an vse zgodovinske ovire, ki so zadnja lieta zaznamovale tel prestor.”
“Napisu je pru,” je zaključu Qualizza, “padle so zgodovinske ovire. De bi padle tud meje tu glavah, pa potrebujemo še donas glaboko spremembo perspektiv.”
Bukva bojo predstavili tud donas, 26. novemberja, na slovienskem knjižnem sejmu tu Ljubljani, v Nediških dolinah pa bo predstavitev v petak, 5. dičemberja, ob 18. uri v dvorani podutanskega občinskega sveta v Gorenji Mersi.