V polni dvorani Slovenskega kulturnega doma v Špetru so v sredo, 15. februarja, na pobudo KD Ivan Trinko in v sodelovanju s Slovenskim programom Deželnega sedeža RAI za FJK, podjetjem Video pro, ki od leta 2016 dokumentira in predstavlja širsi slovenski javnosti Benečijo, ter z Inštitutom za slovensko kulturo, premierno predvajali prvo od dveh dokumentarnih oddaj, ki jih povezuje naslov ‘Da beseda, ki smo jo podedovali, ne izumre’.
Prvi dokumentarec je bil posvečen Viljemu Černu, kulturnemu delavcu, politiku in pesniku, ki je veljal za zadnjega velikega beneškega čedermaca. Rodil se je leta 1937 v Bardu v Terski dolini, kjer je dva dni pred svojim 80. rojstnim dnem tudi umrl.
V svojih uvodnih mislih je predsednica KD Ivan Trinko Iole Namor izpostavila, kako je v notranjem delovanju slovenske manjšine Černo skrbel za enotnost Slovencev videnske pokrajine, in njegovo moč, voljo ter sposobnost, da je združil vse, od komunistov do duhovnikov. “Tista enotnost, ki jo danes pogrešam,” je še dejala Namorjeva, “nam je pomagala, da smo preživeli vihar hladne vojne in še hujše protislovenske vojne, tako tiste odkrite kot tiste podtalne. Dala nam je tudi moč in nas spodbujala takrat, ko se je sprožila takoimenovana beneška pomlad v sredini sedemdesetih let.”
Režiser Aljaž Škrlep je nato povedal, da je velik del dokumentarca bil zgrajen okrog še ne videnega pogovora, ki ga je dr. Dejan Valentinčič imel s profesorjem Černom dve leti pred njegovo smrtjo. “Pri ustvarjanju portretov, kot sta tista, posvečena Viljemu Černu oziroma Izidorju Predanu,” je med drugim povedal, “je glavno to, da gre v bistvu za nadaljnje raziskovanje tega prostora, ljudi, v katere sem se v zadnjih letih zaljubil. Ko pripravljam te dokumentarce, se poglobim v življenje teh ljudi in zame postanejo nekako kot neki superheroji, ki so iz nič naredili nekaj pomembnega.” Škrlep je še poudaril, da sta Viljem Černo in Izidor Predan – Dorič (film o njem bodo predvajali danes, 22. februarja) osebi, ki sta se zelo lepo zlili ena z drugo: “Na eni strani je bil Dorič, radikalna in politično izredno močna osebnost, na drugi pa Černo, ki je bil dosti bolj diplomatski v teh stikih, in obe te dve strani se lepo skupaj povezujeta.”
K dokumentarnemu filmu o Viljemu Černu so prispevali žena Marisa, Igor Tuta, duhovnik Renzo Calligaro, Zdravko Likar, Luigi Moderiano, Arturo Blasutto in Jurij Kunaver.