Z besiedo, ki je glas tele zemje

Objavimo govor Brune Dorbolò na Dnevu emigranta.

San vesela videt tarkaj judi, zak tuo priča, de šele nam je ušeč se srečat, se poguorit, se zmisnit na naše judi po sviete an usi kupe se troštat use te narbuojše za telo našo mikano-veliko slovensko družino. Zahvalin autoritete an parjatelje, ki donas tle pričajo, de nas majo par sarcu.dan2015
Jest želejen usien vam no srečno nove lieto z našo staro slovensko besiedo, z besiedo, ki je glas tele zemje že vič ku 1300 liet an šele priča, duo smo.
Slovenska besieda je preživiela takuo na duzin samuo na ustah nje judi an kar su ju začel čefat, par ognjišč smo jo varval. Na duzin zaparta se je ošibkiela, adne besiede su šle gor po nap an su se zgubile, pa kar smu vidli, de je zmanjkovala usa muoč, smu uagal v vartac jo usadit, de z nje koranino se sama omočneje. Takuo 30 liet od tot se je rodila dvojezična šuola! Od naše šuole na kor nič reč, de smu uagal pru, pričaju otroc an družine, de smu pametno dielal, priča ciela Europa, ki hvale tol šuolo an jo kaže ku »eccellenza«.
Žalostno je, de dvojezična šuola je samuo za Nediške doline an okolje an de slovenska besieda v Terskih dolinah, v Rezij an Kanalski dolin šele težkuo preživi skor samuo na ustah nje judi an v pismah tistih, ki s sarcan guorijo. Cajt je de usi tisti, ki imajo dužnuost dielat za rešit an obogatiet kar je dobrega po naših dolinah, zavihnejo rokave an očistijo pamet. An naj skarbijo donas, zak jutre bo prepozno.
Se na more pustit use na ramanah tistih, ki po dolinah, v slovenskih društvah an zborah že lieta an lieta dielajo za stuort živiet slovenski jezik an kulturo. Rata de vičkrat se čujejo sami an zapuščeni. Zatuo sedan liet od tot smu se vsi kupe usednili oku ne mize an se je rodiu Inštitut za slovensko kulturo od Videnske provinče. Smo misinli, de kupe bomo buj močni an de buj vesok bo naš glas an misnili smo pru, zak glas Inštituta je paršu do Europe.
Za pet liet smo vodil europski projekt Jezik_Lingua tuk naši partnerij su slovenska manjšina v Italiji an Italiani d’Istria, Univerze iz Kopra, s Trsta, z Vidna, Ca’ Foscari iz Benetk an še druz. Pet liet tardega diela iz Kanalske doline do Kopra za de z inštitucionalno podpuoro an s financiarno pomočjo Evrope, naši judje bojo nimar buj ponosni njih jezikovne bogatije an za dat temu, ki želeje, možnost jo ljeuš spoznat. Naša skarb je tud dat nazaj teli zemlji nje mest, ki v zadnjih stuo liet ujske an naspruotna politika su gledale zbrisat.
Tle se srečaju an se miešaju te narguorše kulture an jezikovne družine Evrope, tle judje se spoznajo an se zastopejo, takuo na sred Evrope moremo pokazat kaj je prava integracija med narodi.
Če niesta še nič vidli an čul od projekta Jezik-Lingua pridita v Špietar na SMO. Bota mogli spoznat dušico an poslušat glas tele zemje. SMO je kiek takuo posebnega, de težkuo bota vidli, kje drugje an za otvoriteu so nam dal visok patronat Predsednik Republike Italije, Napolitano an Republike Slovenije, Pahor. Projekt Jezik-Lingua je konču otuberja pa s financiarno pomočjo naše dežele, SMO šele raste. Za napri misnemo ga diet v mriežo s Tersko dolino, Rezijo an Kanalsko dolino.
No rieč, ki že dugo želejemo an misnemo, de bi bluo pametno nardit je drug evropski projekt, ki bi meu odpriet našo multimedialno okno na Soško dolino. Donas apeliramo na slovenske an deželne inštitucije za de bojo podpierale naš projekt, ki odpre še ne vrata za kupe rast s parjatelmi Soške doline, s kerim že dugo dielamo. Drugi evropski projekt v kerim Inštitut diela je Zbor Zbirk, kjer je ukjučenih 10 partnerju an zbiera an promovira privatne an družinske zbirke od Kanalske doline do Nediških dolin na italijanski strani an od Jesenic do goriških Bard na slovenski strani.
S telimi projekti smu nardil an liep korak na tisti pot, ki peje do tistega turističnega razvoja od kerega že 40 liet čujemo guorit. An smu tud dokazal, kuo se more an s kulturo konkretno pomat prist do tistega socialnega an ekonomskega razvoja brez te kerega zgubimo našo te barguorš bogatijo: naše te mlade, naše pametne, močne an pune dobre voje mlade, ki naše doline potrebujeju kot ajarja za zelene an zdrave živiet.
Za tuole prosin autoritate, ki nas imajo par sarcu naj skarbijo, ne samuo z liepmi besiedmi pa s konkretnim pomaganjan. Z našin dielan smu pokazal, kuo usaka pomuoč, ki jo dobimo je nucana za zbuojšat naše doline an za čast cele dežele.
Vemo de nas je na malo an de živmo streseni po brezieh an po dolinah. Pa prosim naše aminištratorije, priet ku nas pustit utopit tu laško muorje, v kerim na bo ubedan skarbeu za nas, naj misniju na nu inštitucijo ki bo združevala kamune, kjer Slovenci živijo.
Vsi kupe bomo dielal za de tala naša mikena-velika slovienska družina bo še rastla zdrava, močna an v mieru na nje zemlji.
Bruna Dorbolò

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.